nezmóžen incapaz (za de) ; inepto (za para)
nezmožen plačila insolvente
nezmožen za delo inválido
Zadetki iskanja
- nezmožnost [è,ó] ženski spol (-i …) die Unfähigkeit (za branje Leseunfähigkeit, za delo Arbeitsunfähigkeit, Erwerbsunfähigkeit, Berufsunfähigkeit, za navezovanje stikov Kontaktunfähigkeit, pomnjenja Merkunfähigkeit, za prestajanje kazni Haftunfähigkeit, oploditve Zeugungsunfähigkeit, za življenje Lebensunfähigkeit); za delo, opravilo, pomnjenje ipd.: das Unvermögen
spolna nezmožnost die Impotenz
delna nezmožnost die Armut
(za navezovanje stikov Kontaktarmut) - nezmóžnost incapacidad f ; ineptitud f
nezmožnost za delo invalidez f
nezmožnost plačila insolvencia f - nóčen nocturno; de (la) noche
v poznih nočnih urah a las altas horas de la noche
v prvih nočnih urah a primera noche
nočno delo (služba, posada, čuvaj) trabajo m (servicio m, equipo m, vigilante m) nocturno
nočni marš (tarifa) marcha f (tarifa f) nocturna
nočna čepica gorra f de dormir
nočna luč, svetilka lamparilla f
nočna izdaja (časopisa) edición f de la noche
nočna krema crema f de noche
nočna mizica (straža) mesita f (guardia f) de noche
nočna (posteljna) posoda orinal m, fam perico m
nočni turnus turno m de la noche
nočna sestra (med) enfermera f de guardia - nôčen nightly; night(-); nocturnal
nôčni bombni napad vojska aeronavtika night air raid
nôčni bombnik aeronavtika night bomber
nôčni čas night time
v nôčnem času at night
nôčna čepica nightcap
nôčni čuvaj night watchman
nôčno delo night work, pogovorno nights
nôčni klub (lokal, bar) nightclub, ZDA night spot, žargon honkytonk
nôčni lovec vojska aeronavtika night fighter (airplane)
nôčno pristajanje aeronavtika night landing
nôčni napad vojska night attack, night raid
nôčni obhod vojska nightly round
nôčni mir the peace of the night
nôčna izmena, nôčni posad night shift
nôčna mizica bedside table, night table
nôčna omarica nightstand
nôčna posoda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
nôčni polet aeronavtika night flight
nôčni zračni promet night air traffic
nôčna letalska poštna služba night airmail service
nôčna priatojbina night rate
nôčna ptica (ki dolgo bedi, dela) night owl, (ki ponočuje) night bird
nôčna predstava night performance
nôčni obisk a nightly (ali nocturnal) visit
nôčna služba night duty, pogovorno nights
nôčna straža night watch, vigil
nôčna (kurja) slepota night blindness, nyctalopia
nôčna srajca (ženska) nightdress, nightgown, pogovorno nightie, ZDA night robe, (moška) nightshirt
nôčna svetilka night-light, nightlamp
nôčna tarifa night tariff, night rates
nôčna vaja vojska night exercise
nôčni vlak night train
nôčna ura night hour
pozne nôčne ure small hours pl
nôčni vzlet aeronavtika night takeoff
nôčni vratar night porter
nôčni zrak night air
nôčno zavetišče night shelter
nôčno življenje night life - nôčen nocturne, de (la) nuit
nočni čuvaj gardien moški spol (ali veilleur moški spol) de nuit
nočno delo travail moški spol de nuit
nočna omarica table ženski spol de nuit
nočna posoda vase moški spol de nuit, pot moški spol de chambre
nočna srajca chemise ženski spol de nuit
nočna svetilka, luč veilleuse ženski spol, (na omarici) lampe ženski spol de chevet
nočna služba service moški spol (ali permanence ženski spol) de nuit - nôčen (-čna -o) adj. di, della notte; da notte, notturno:
nočna tišina il silenzio della notte
nočno delo lavoro notturno
nočna čepica berretto da notte
nočna omarica comodino
nočna posoda pitale, vaso da notte
nočna srajca camicia da notte
navt. nočna straža veglia notturna
šport. nočna tekma notturna
nočni čuvaj guardia notturna
zool. nočni netopir vespertilione (Vespertilio murinus)
zool. nočni pavlinčki saturnidi (sing. -e) (Saturnidae)
zool. nočna čaplja nitticora (Nycticorax nycticorax)
nočna lučka veilleuse
med. nočni strežnik nottante
nočni lokal locale notturno, nightclub
zool. nočni metulj falena
nočni motiv notturno
med. nočni stol comoda, seggetta
psiht. nočni strah nictofobia
žarg. nočni stražnik nottola - novinarski pridevnik
(o novinarjih) ▸ újságírói, sajtónovinarski kolega ▸ kontrastivno zanimivo újságíró kolléganovinarski poklic ▸ újságírói szakmanovinarski prispevek ▸ újságírói cikknovinarsko vprašanje ▸ újságírói kérdésNa novinarska vprašanja ni želel odgovarjati, skrival se je tudi pred fotografi. ▸ Az újságírói kérdésekre nem akart válaszolni, és a fényképészek elől is bujkált.novinarsko poročanje ▸ sajtótudósításnovinarska srenja ▸ sajtó világanovinarska etika ▸ újságírói etikanovinarska izkaznica ▸ sajtóigazolványnovinarski kodeks ▸ újságírói kódexnovinarski sindikat ▸ sajtószakszervezetnovinarska svoboda ▸ sajtószabadságnovinarsko pero ▸ újságíró tollaMed avtorji je več znanih slovenskih novinarskih peres. ▸ Néhány cikk több ismert szlovén újságíró tollából származik.novinarska avtonomija ▸ újságírói autonómianovinarsko delo ▸ újságírói munkanovinarska ekipa ▸ sajtócsapatnovinarsko društvo ▸ újságírói szövetségstopiti pred novinarske mikrofone ▸ az újságírók mikrofonja elé lépKmalu po dirki je Britanec stopil pred novinarske mikrofone, pri čemer ni mogel skriti svojega razočaranja. ▸ A brit a verseny után rövidesen az újságírók mikrofonja elé lépett: nem tudta leplezni csalódottságát.
Sopomenke: časnikarski
Povezane iztočnice: novinarska konferenca, novinarska tribuna - obležáti (po padcu) rester couché au sol ; (bolnik) s'aliter
delo je obležalo le travail est resté inachevé
blago je obležalo la marchandise ne se vend pas - obsodíti to sentence (na smrt to death); to condemn (na smrt to death); to find guilty (of), to give judgment against
obsodíti na globo to fine
vnaprej obsodíti to prejudge, to foredoom
obsodíti na plačilo stroškov to award costs against someone
obsodíti na težko delo to sentence to hard labour
obsodíti na 5 let ječe to sentence to five years' imprisonment
pogojno obsodíti to put on probation
obsodíti pogojno na eno leto to bind over for a year - obsodíti condamner
obsoditi na pet let ječe condamner à cinq ans de prison
obsoditi na smrt condamner à mort (ali à la peine capitale)
obsoditi na smrt z obešenjem condamner à être pendu
obsoditi na smrt z ustrelitvijo condamner à être fusillé
obsoditi na prisilno delo condamner aux travaux forcés
obsoditi na dve leti zapora pogojno condamner à deux ans de prison avec sursis - obsodíti sentenciar; condenar
sodno obsoditi sentenciar en justicia
obsoditi na smrt sentenciar (ali condenar) a muerte
obsoditi zaradi goljufije sentenciar por estafa
obsoditi na 5 let ječe (na prisilno delo) condenar a cinco años de prisión (a trabajos forzados) - obsójenec (-nca) | -nka (-e) m, f condannato (-a):
obsojenec na prisilno delo forzato - obudítev (-tve) f sveglia, risveglio; il risvegliare; il rievocare:
delo je zanimiva obuditev vojnih grozot un'opera che rievoca le atrocità della guerra - obvéznik
vojaški obveznik citoyen moški spol astreint au service militaire, conscrit moški spol
obveznik za delo requis moški spol (du travail) - océna (-e) f
1. valutazione; critica; recensione; stima, giudizio; apprezzamento:
kritična ocena giudizio critico
dati oceno književnega dela recensire un'opera letteraria
2. šol. voto; scheda di valutazione:
povprečna ocena media
negativna (nezadostna)
ocena (voto) insufficiente, insufficienza
pozitivna ocena šol. (voto) sufficiente, sufficienza; ekst. parere positivo
odlična ocena (voto) lodevole
3. valutazione, esame, giudizio:
ocena bolnikove sposobnosti za delo valutazione dell'abilità al lavoro del malato - oceníti (-im) | ocenjeváti (-újem) perf., imperf.
1. valutare; stimare; fare la stima di; recensire:
oceniti škodo valutare i danni
grobo oceniti valutare a occhio e croce
oceniti premoženje valutare un patrimonio
oceniti literarno delo recensire un'opera letteraria
oceniti vrednost antikvarnega predmeta fare la stima di un pezzo d'antiquariato
2. giudicare:
oceniti človeka po dejanjih giudicare uno dalle sue azioni
3. šol. dare un voto; classificare:
pozitivno oceniti učenca dare voti positivi allo scolaro, classificare positivamente lo scolaro - od de, depuis, dés, à partir de; que, sur
od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
od mesta do mesta de ville en ville
od kod? d'où?
od tod d'ici
od tod naprej à partir d'ici
od blizu de prés
od spredaj de devant
od zadaj de derrière
od spodaj d'en bas, de dessous
od zgoraj d'en haut
od zgoraj navzdol de haut en bas
od znotraj de l'intérieur
od zunaj de dehors
od povsod de partout, de toute part
od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
od včeraj depuis hier
od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
od danes do jutri du jour au lendemain
od jutri dalje à partir de demain
od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
od začetka dès le début (ali le départ)
od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
od danes naprej à partir d'aujourd'hui
od kdaj? depuis quand?
od nedavna depuis peu
od nekdaj že depuis toujours
od včeraj depuis hier
od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
eden od nas l'un de nous
sam od sebe de soi-même
od nog do glave de pied en cap
od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
od srca rad de bon cœur
od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
delo mu gre od rok il a le travail facile
od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
od tam prihajam j'en arrive (ali viens) - od prep.
1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano
2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992
3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi
4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci
5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile
6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti
7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro
8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella
9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri
10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza
11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio
12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente - óder (ódra) m
1. palco, podio, tribuna:
govorniški oder tribuna dell'oratore
morilni oder patibolo
mrtvaški oder catafalco
šolski oder cattedra
sramotilni oder berlina, gogna
pren. postaviti na sramotilni oder mettere alla berlina
2. gled. palcoscenico; pren. ekst. scena, teatro:
pogrezljivi, stranski, vrtljivi oder palcoscenico mobile, laterale, girevole
dati, postaviti na oder mettere in scena, rappresentare
doživeti aplavz na odprtem odru essere applaudito a scena aperta
dramsko delo, ki je osvojilo vse evropske odre un'opera teatrale affermatasi su tutte le scene d'Europa
prenesti roman na oder ridurre il romanzo per il teatro
3. grad. impalcatura, ponteggio, incastellatura
4. obl. (za modne revije) passerella
5. (pograd) letto a castello; cuccetta
6. agr. fienile