Franja

Zadetki iskanja

  • nezmóžen incapaz (za de) ; inepto (za para)

    nezmožen plačila insolvente
    nezmožen za delo inválido
  • nezmožnost [è,ó] ženski spol (-i …) die Unfähigkeit (za branje Leseunfähigkeit, za delo Arbeitsunfähigkeit, Erwerbsunfähigkeit, Berufsunfähigkeit, za navezovanje stikov Kontaktunfähigkeit, pomnjenja Merkunfähigkeit, za prestajanje kazni Haftunfähigkeit, oploditve Zeugungsunfähigkeit, za življenje Lebensunfähigkeit); za delo, opravilo, pomnjenje ipd.: das Unvermögen
    spolna nezmožnost die Impotenz
    delna nezmožnost die Armut
    (za navezovanje stikov Kontaktarmut)
  • nezmóžnost incapacidad f ; ineptitud f

    nezmožnost za delo invalidez f
    nezmožnost plačila insolvencia f
  • nóčen nocturno; de (la) noche

    v poznih nočnih urah a las altas horas de la noche
    v prvih nočnih urah a primera noche
    nočno delo (služba, posada, čuvaj) trabajo m (servicio m, equipo m, vigilante m) nocturno
    nočni marš (tarifa) marcha f (tarifa f) nocturna
    nočna čepica gorra f de dormir
    nočna luč, svetilka lamparilla f
    nočna izdaja (časopisa) edición f de la noche
    nočna krema crema f de noche
    nočna mizica (straža) mesita f (guardia f) de noche
    nočna (posteljna) posoda orinal m, fam perico m
    nočni turnus turno m de la noche
    nočna sestra (med) enfermera f de guardia
  • nôčen nightly; night(-); nocturnal

    nôčni bombni napad vojska aeronavtika night air raid
    nôčni bombnik aeronavtika night bomber
    nôčni čas night time
    v nôčnem času at night
    nôčna čepica nightcap
    nôčni čuvaj night watchman
    nôčno delo night work, pogovorno nights
    nôčni klub (lokal, bar) nightclub, ZDA night spot, žargon honkytonk
    nôčni lovec vojska aeronavtika night fighter (airplane)
    nôčno pristajanje aeronavtika night landing
    nôčni napad vojska night attack, night raid
    nôčni obhod vojska nightly round
    nôčni mir the peace of the night
    nôčna izmena, nôčni posad night shift
    nôčna mizica bedside table, night table
    nôčna omarica nightstand
    nôčna posoda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
    nôčni polet aeronavtika night flight
    nôčni zračni promet night air traffic
    nôčna letalska poštna služba night airmail service
    nôčna priatojbina night rate
    nôčna ptica (ki dolgo bedi, dela) night owl, (ki ponočuje) night bird
    nôčna predstava night performance
    nôčni obisk a nightly (ali nocturnal) visit
    nôčna služba night duty, pogovorno nights
    nôčna straža night watch, vigil
    nôčna (kurja) slepota night blindness, nyctalopia
    nôčna srajca (ženska) nightdress, nightgown, pogovorno nightie, ZDA night robe, (moška) nightshirt
    nôčna svetilka night-light, nightlamp
    nôčna tarifa night tariff, night rates
    nôčna vaja vojska night exercise
    nôčni vlak night train
    nôčna ura night hour
    pozne nôčne ure small hours pl
    nôčni vzlet aeronavtika night takeoff
    nôčni vratar night porter
    nôčni zrak night air
    nôčno zavetišče night shelter
    nôčno življenje night life
  • nôčen nocturne, de (la) nuit

    nočni čuvaj gardien moški spol (ali veilleur moški spol) de nuit
    nočno delo travail moški spol de nuit
    nočna omarica table ženski spol de nuit
    nočna posoda vase moški spol de nuit, pot moški spol de chambre
    nočna srajca chemise ženski spol de nuit
    nočna svetilka, luč veilleuse ženski spol, (na omarici) lampe ženski spol de chevet
    nočna služba service moški spol (ali permanence ženski spol) de nuit
  • nôčen (-čna -o) adj. di, della notte; da notte, notturno:
    nočna tišina il silenzio della notte
    nočno delo lavoro notturno
    nočna čepica berretto da notte
    nočna omarica comodino
    nočna posoda pitale, vaso da notte
    nočna srajca camicia da notte
    navt. nočna straža veglia notturna
    šport. nočna tekma notturna
    nočni čuvaj guardia notturna
    zool. nočni netopir vespertilione (Vespertilio murinus)
    zool. nočni pavlinčki saturnidi (sing. -e) (Saturnidae)
    zool. nočna čaplja nitticora (Nycticorax nycticorax)
    nočna lučka veilleuse
    med. nočni strežnik nottante
    nočni lokal locale notturno, nightclub
    zool. nočni metulj falena
    nočni motiv notturno
    med. nočni stol comoda, seggetta
    psiht. nočni strah nictofobia
    žarg. nočni stražnik nottola
  • novinarski pridevnik
    (o novinarjih) ▸ újságírói, sajtó
    novinarski kolegakontrastivno zanimivo újságíró kolléga
    novinarski poklic ▸ újságírói szakma
    novinarski prispevek ▸ újságírói cikk
    novinarsko vprašanje ▸ újságírói kérdés
    Na novinarska vprašanja ni želel odgovarjati, skrival se je tudi pred fotografi. ▸ Az újságírói kérdésekre nem akart válaszolni, és a fényképészek elől is bujkált.
    novinarsko poročanje ▸ sajtótudósítás
    novinarska srenja ▸ sajtó világa
    novinarska etika ▸ újságírói etika
    novinarska izkaznica ▸ sajtóigazolvány
    novinarski kodeks ▸ újságírói kódex
    novinarski sindikat ▸ sajtószakszervezet
    novinarska svoboda ▸ sajtószabadság
    novinarsko pero ▸ újságíró tolla
    Med avtorji je več znanih slovenskih novinarskih peres. ▸ Néhány cikk több ismert szlovén újságíró tollából származik.
    novinarska avtonomija ▸ újságírói autonómia
    novinarsko delo ▸ újságírói munka
    novinarska ekipa ▸ sajtócsapat
    novinarsko društvo ▸ újságírói szövetség
    stopiti pred novinarske mikrofone ▸ az újságírók mikrofonja elé lép
    Kmalu po dirki je Britanec stopil pred novinarske mikrofone, pri čemer ni mogel skriti svojega razočaranja. ▸ A brit a verseny után rövidesen az újságírók mikrofonja elé lépett: nem tudta leplezni csalódottságát.
    Sopomenke: časnikarski
    Povezane iztočnice: novinarska konferenca, novinarska tribuna
  • obležáti (po padcu) rester couché au sol ; (bolnik) s'aliter

    delo je obležalo le travail est resté inachevé
    blago je obležalo la marchandise ne se vend pas
  • obsodíti to sentence (na smrt to death); to condemn (na smrt to death); to find guilty (of), to give judgment against

    obsodíti na globo to fine
    vnaprej obsodíti to prejudge, to foredoom
    obsodíti na plačilo stroškov to award costs against someone
    obsodíti na težko delo to sentence to hard labour
    obsodíti na 5 let ječe to sentence to five years' imprisonment
    pogojno obsodíti to put on probation
    obsodíti pogojno na eno leto to bind over for a year
  • obsodíti condamner

    obsoditi na pet let ječe condamner à cinq ans de prison
    obsoditi na smrt condamner à mort (ali à la peine capitale)
    obsoditi na smrt z obešenjem condamner à être pendu
    obsoditi na smrt z ustrelitvijo condamner à être fusillé
    obsoditi na prisilno delo condamner aux travaux forcés
    obsoditi na dve leti zapora pogojno condamner à deux ans de prison avec sursis
  • obsodíti sentenciar; condenar

    sodno obsoditi sentenciar en justicia
    obsoditi na smrt sentenciar (ali condenar) a muerte
    obsoditi zaradi goljufije sentenciar por estafa
    obsoditi na 5 let ječe (na prisilno delo) condenar a cinco años de prisión (a trabajos forzados)
  • obsójenec (-nca) | -nka (-e) m, f condannato (-a):
    obsojenec na prisilno delo forzato
  • obudítev (-tve) f sveglia, risveglio; il risvegliare; il rievocare:
    delo je zanimiva obuditev vojnih grozot un'opera che rievoca le atrocità della guerra
  • obvéznik

    vojaški obveznik citoyen moški spol astreint au service militaire, conscrit moški spol
    obveznik za delo requis moški spol (du travail)
  • océna (-e) f

    1. valutazione; critica; recensione; stima, giudizio; apprezzamento:
    kritična ocena giudizio critico
    dati oceno književnega dela recensire un'opera letteraria

    2. šol. voto; scheda di valutazione:
    povprečna ocena media
    negativna (nezadostna)
    ocena (voto) insufficiente, insufficienza
    pozitivna ocena šol. (voto) sufficiente, sufficienza; ekst. parere positivo
    odlična ocena (voto) lodevole

    3. valutazione, esame, giudizio:
    ocena bolnikove sposobnosti za delo valutazione dell'abilità al lavoro del malato
  • oceníti (-im) | ocenjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. valutare; stimare; fare la stima di; recensire:
    oceniti škodo valutare i danni
    grobo oceniti valutare a occhio e croce
    oceniti premoženje valutare un patrimonio
    oceniti literarno delo recensire un'opera letteraria
    oceniti vrednost antikvarnega predmeta fare la stima di un pezzo d'antiquariato

    2. giudicare:
    oceniti človeka po dejanjih giudicare uno dalle sue azioni

    3. šol. dare un voto; classificare:
    pozitivno oceniti učenca dare voti positivi allo scolaro, classificare positivamente lo scolaro
  • od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

    od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
    od mesta do mesta de ville en ville
    od kod? d'où?
    od tod d'ici
    od tod naprej à partir d'ici
    od blizu de prés
    od spredaj de devant
    od zadaj de derrière
    od spodaj d'en bas, de dessous
    od zgoraj d'en haut
    od zgoraj navzdol de haut en bas
    od znotraj de l'intérieur
    od zunaj de dehors
    od povsod de partout, de toute part
    od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
    od včeraj depuis hier
    od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
    od danes do jutri du jour au lendemain
    od jutri dalje à partir de demain
    od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
    od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
    od začetka dès le début (ali le départ)
    od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
    od danes naprej à partir d'aujourd'hui
    od kdaj? depuis quand?
    od nedavna depuis peu
    od nekdaj že depuis toujours
    od včeraj depuis hier
    od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
    od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
    odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
    pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
    brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
    eden od nas l'un de nous
    sam od sebe de soi-même
    od nog do glave de pied en cap
    od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
    od srca rad de bon cœur
    od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
    umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
    delo mu gre od rok il a le travail facile
    od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
    ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
    prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
    od tam prihajam j'en arrive (ali viens)
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • óder (ódra) m

    1. palco, podio, tribuna:
    govorniški oder tribuna dell'oratore
    morilni oder patibolo
    mrtvaški oder catafalco
    šolski oder cattedra
    sramotilni oder berlina, gogna
    pren. postaviti na sramotilni oder mettere alla berlina

    2. gled. palcoscenico; pren. ekst. scena, teatro:
    pogrezljivi, stranski, vrtljivi oder palcoscenico mobile, laterale, girevole
    dati, postaviti na oder mettere in scena, rappresentare
    doživeti aplavz na odprtem odru essere applaudito a scena aperta
    dramsko delo, ki je osvojilo vse evropske odre un'opera teatrale affermatasi su tutte le scene d'Europa
    prenesti roman na oder ridurre il romanzo per il teatro

    3. grad. impalcatura, ponteggio, incastellatura

    4. obl. (za modne revije) passerella

    5. (pograd) letto a castello; cuccetta

    6. agr. fienile