Franja

Paeōn¹ -ōnis, m (Παίων) Pajón(ec): L., pl. Paeones -um, acc. -as, m (Παίονες) Pajóni(jci), narod v Makedoniji ob zgornjem toku Aksija (zdaj Vardar): L., O.; njihova dežela Paeonia -ae, f (Παιονία) Pajónija, pozneje Emathia L., Plin. — Paeonis -idis, f (Παιονίς) Pajón(ij)ka: O.

Pannoniī -ōrum, m (Παννόνιοι), Panón(ij)ci, preb. Panonije: T., Vell., Suet., Cl., Lamp.; sg. Pannonius -iī, m Panón(ij)ec: fallax Tib., ferox Stat. — Subst. Pannonia -ae, f (Παννονία) Panónija, dežela med Donavo in Savo do Dunajskega gozda (Mons Cetius), vzhodno od Norika, podjarmljena za časa cesarja Avgusta: O., Plin., Plin. iun.; adj. Pannonicus 3 panón(ij)ski: Plin., Mart., exercitus, alae T. Pannonis -idis, f panón(ij)ska: ursa Lucan.

Paphlagō -onis, acc. pl. -as, m (Παφλαγών) Paflagón(ij)ec, preb. maloazijske pokrajine Paflagonije: Pl., N., Mel.; Paflagon(ij)ci so prišli v pregovor zaradi svoje robatosti: rustici homines Paphlagones appellati Cu. — Od tod adj. Paphlagonius 3 (Παφλαγόνιος) paflagón(ij)ski: Plin.; subst. Paphlagonia -ae, f (Παφλαγονία) Paflagónija, maloazijska dežela med Pontom in Bitinijo: L., Ci., Cu., Mel., Plin.

paralizírati to paralyse, ZDA to paralyze; (duh) to palsy, to benumb, to numb; (napore) to paralyse, to cripple

poljedelstvo je paralizirano zaradi pomanjkanja delovne sile agriculture is crippled by the shortage of labour
vsa dežela (država) je paralizirana the whole country is reduced to a state of helplessness

pasíven² passive, inactive, inert; unresisting; (ravnodušen) impassive; (zadolžen) indebted, in debt, with liabilities exceeding assets; (v zaostanku s plačanjem) in arrears

pasívna bilanca adverse balance
pasívna trgovinska bilanca unfavourable balance of trade
pasívni odpor non-cooperation, passive resistance
pasíven dolg passive debt, liability
pasívna protiletalska obramba air-raid precautions pl
pasívni kraji, pasívna pokrajina, dežela districts, country, regions growing insufficient food, regions of low economic activity, depressed areas pl

patrie [patri] féminin domovina, očetnjava; rojstno mesto, rojstni kraj; figuré zibelka

mère féminin patrie matična dežela
patrie d'adoption dežela, v kateri živimo, a ni rojstna dežela; druga domovina
fuir sa patrie izseliti se iz domovine
faire revenir dans sa patrie repatriirati

Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.

Penestae -ārum, m (Πενέσται) Penésti, pleme v grški Iliriji: L.; njihova dežela Penestia -ae, f Penéstija: L.; adj. Penestiānus 3 penéstijski: terra L.

Pentapolis -is, acc. -im, f (Πεντάπολις „Peteromestje“) Pentápolis (Pentápola), po peterih glavnih mestih tako imenovana dežela Cyrenaica ob Libijskem morju (zdaj Barkovska planota): Serv., Vulg. = Pentapolitana regiō: Plin.

Peraea¹ -ae, f (ἡ περαία sc. γῆ) Perája

1. dežela onkraj Jordana: Plin.

2. P. Rhodiōrum, rodoška Peraja, primorska pokrajina nasproti Rodosa: L.

Perbibēsia -ae, f (perbibere) Perbibézija = „Popivanjsko“, izmišljena dežela: Pl. (prim. Bibēsia).

Perrhaebus 3 (Πεῤῥαιβός) perájbski, pesn. = tesál(ij)ski: O.; subst. Perrhaebī -ōrum, m Perájbi; njihova dežela Perrhaebia -ae, f (Πεῤῥαιβία) Perájbija = severna Tesalija: L., Ci.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

Phaeāx -ācis, m, pl. Phaeācēs -um, acc. -ācas (Φαίακες) Faják(i), po Hom. veselo in uživaško ljudstvo na otoku Sherija (danes Krf): Ci., V., O., Pr., Amm.; preg.: pinguis Phaeaxque H. tolst in dobro gojen; atrib. = fajáški: populus Iuv. — Od tod adj. Phaeācus 3: Pr. ali Phaeācius 3 (Φαιάκιος) fajáški: Phaeacia tellus (= Corcyra, Krf) O., Tib.; subst. Phaeācia -ae, f (Φαιακία) Fajákija, fajaška dežela = Sherija (Corcyra, Krf) v Jonskem morju: Plin., Tib.; Phaeācis -idis, f (Φαιακίς) Fajákida, naslov Tutikanove pesnitve (o Odiseju in Navzikaji): O.

Phōcis² -idis, f (Φωκίς) Fókida, grška dežela med Bojotijo in Ajtolijo: L., O., Lucan., Gell. — Od tod adj.

1. Phōcaïcus 3 (Φωκαϊκός) fókidski: manus Lucan., tellus O.

2. Phōcēus 3 (Φώκειος) fókidski, iz Fókide: rura O., iuvenis Phoceus ali samo Phoceus (= Pylades Pilad, sin Strofija, fokidskega kralja): O. Subst. Phōciī -ōrum, m (Ci.) ali Phōcēnsēs -ium, m (L.) Fókijci, Fokídci, preb. Fokide. Phōce͡us, abl. Phōce͡u (Φωκεύς) Fókijec, Fokídec: H.

pipiripao moški spol

tierra del pipiripao deveta dežela

podonavsk|i [ó] (-a, -o) Donau- (monarhija die Donaumonarchie, dežela das Donauland)

pogódbenik, pogódbenica contratante m/f

dežela pogodbenica país m contratante

pogódbenik contractant moški spol , partie ženski spol contractante

dežela pogodbenica pays moški spol contractant

poljedélski agraire, cultivateur, agriculteur, agricultural, d'agriculture, agricole, agronomique, d'agronomie, d'économie rurale

poljedelska dežela pays moški spol agricole (ali d'agriculture)
poljedelsko orodje instruments aratoires
poljedelski stroj machine ženski spol agricole
poljedelska zadruga coopérative ženski spol agricole