Franja

Zadetki iskanja

  • bouder [bude] verbe transitif kujati se (quelqu'un proti komu), kuhati jezo, biti jezen (quelqu'un na koga); verbe intransitif biti slabe volje; botanique ne uspevati

    bouder au jeu z nevoljo igrati
    ne pas bouder (à la besogne) pošteno se lotiti (dela)
    ne pas bouder à table imeti dober tek pri mizi, obedu
  • bougre, sse [bugr, -rɛs] masculin, féminin, populaire tip; človek

    c'est un bon bougre to ni napačen človek; to je dober dečko
    pauvre bougre ubožec, revček
    bougre! presneto!
    bougre de temps pasje vreme
    bougre d'idiot! bougre d'imbécile! tepec! idiot!
    cette bougresse de concierge to babše od hišnice, ta vražja hišnica
  • boy [bɔi] samostalnik
    deček, fant; sluga

    boy friend (njen) fant
    from a boy od otroških let
    domačno old boy dragi prijatelj; bivši učenec šole
    the old boy "stari"
    domačno my boy ljubi moj
    pogovorno there's a good boy bodi tako dober
    sleng pansy boy homoseksualec
    sleng flying boy letalec
    sleng the boy šampanjec
    boy scout stezosledec, skavt
  • braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

    1. roka, laket:
    sollevare il braccio dvigniti roko
    trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
    avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
    allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
    alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
    portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
    incrociare le braccia pren. stavkati
    buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
    mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
    essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
    sentirsi cascare le braccia pren. obupati
    ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

    2. pren. roka, moč, vpliv:
    il braccio della legge roka zakona
    braccio secolare posvetna oblast
    avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
    avere le braccia legate imeti zvezane roke
    tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
    essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
    dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

    3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
    l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
    avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
    avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

    4.
    braccio di ferro pren. preizkus moči:
    continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

    5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
    il braccio della bilancia vzvod tehtnice
    braccio a pinza manipulator

    6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
    i bracci del carcere krila zapora

    7. (pl. -ci)
    braccio di fiume rečni rokav
    braccio di mare morska ožina
    braccio di terra zemeljska ožina

    8. (pl. -ci) fiz. ročica

    9. (pl. -cia) vatel
  • brave [brav] adjectif hraber, pogumen, srčen; možat, vrl, pošten, pravičen

    un homme brave pogumen človek
    un brave homme poštenjak, dober dečko
    mon brave! (familier) dragi moj!
  • breccia1 f (pl. -ce) predor, luknja; preboj:
    battere in breccia pren. sistematično spodbijati nasprotnikove trditve; premagati nasprotnika tik pred ciljem
    rimanere sulla breccia pren. vztrajati (na bojišču, na položajih)
    morire, cadere sulla breccia pren. umreti pri opravljanju svojega dela
    fare breccia nell'animo, nel cuore di qcn. pren. prepričati koga, narediti na koga dober vtis
  • Breitseite, die,

    1. Tisch usw.: širša, daljša stran, an der Breitseite vzdolž, ob strani

    2. beim Schiff: bok, bočna ploskev

    3. [Schiffahrt] Schifffahrt Heerwesen, Militär vsi topovi na boku; eine Breitseite abgeben izstreliti iz vseh topov na boku; eine Breitseite erhalten dobiti zadetke v bok; figurativ eine Breitseite bieten biti dober/udoben/posebej ranljiv cilj, posebej se izpostaviti
  • Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

    1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

    2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

    3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

    4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

    5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
    a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
    b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
    a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
    b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
    a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
    b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
    c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
    č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
    d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
    e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).
  • calcul [kalkul] masculin

    1. račun(anje), izračun, obračun; commerce kalkulacija, figuré pričakovanje, načrt

    2. kamen

    calcul biliaire, rénal, vésical žolčni, ledvični, mehurni kamen
    calcul des frais obračun stroškov
    calcul des probabilités, de rentabilité verjetnostni, rentabilnostni račun
    calcul mental, de tête računanje na pamet
    d'après calcul établi po preračunu
    par voie de calcul računsko
    calcul différentiel, infinitésimal, intégral, logarithmique, véctorial diferencialno, infinitezimalno, integralno, logaritmično, vektorsko računanje
    erreur féminin de calcul računska napaka
    règle féminin à calcul logaritmično računalo
    agir par calcul delati iz preračunljivosti
    faire le calcul de iz-, preračunati
    être bon en calcul biti dober v računanju
    se tromper dans ses calculs uračunati se, narediti račun brez krčmarja
  • cartel moški spol lepak, plakat; zasedba vlog (v gledališču); gledališki list; šolska stenska slika; paskvil, sramotilen spis

    torero de cartel slaven bikoborec
    fijar un cartel nabiti lepak
    se prohibe fijar carteles plakatiranje prepovedano
    tener cartel dober sloves imeti
  • casse [kɑs] féminin

    1. razbitje, razbita posoda, črepinje; izguba, škoda; familier neprijetnosti, sitnost; pretep, kraval; argot vlom

    2. typographie omara za črke, črkovnik; technique kotanja za staljeno kovino v topilnici

    3. botanique kasija

    bon pour la casse dober za staro železo
    donner la casse à quelqu'un (familier) spoditi koga (iz službe)
    mettre une voiture à la casse dati avto med staro železo; prodati ga po teži
    payer la casse plačati škodo, posledice
    porte ce paquet, et attention à la casse! odnesi ta paket in pazi, da ga ne razbiješ!
    je ne réponds pas de la casse (figuré) umijem si roke (v nedolžnosti)
  • catch2 [kæč] samostalnik
    plen, lov, ulov; prijem; ukana, trik, past; ugodna ženitev; zavora, kljuka, zaponka
    glasba skladba za tri ali več glasov, kanon; zastoj
    figurativno težava

    the catch of a door kljuka
    catch crop vmesni pridelek
    no catch slaba kupčija
    that's the catch za to gre
    sleng a great catch dober lov
    a splendid catch dobra partija (zakon)
  • cattivo agg.

    1. slab, hudoben:
    un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
    cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
    buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
    una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
    avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
    oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

    2. nepošten, vreden graje:
    avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

    3. nevaren, nezdrav, slab:
    aria cattiva slab zrak
    tempo cattivo slabo vreme
    mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
    essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
    frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

    4. slab, nekvaliteten:
    merce cattiva slabo blago

    5. neprijeten:
    odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
    sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

    6. slab, neugoden:
    un cattivo affare slab posel
    farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
    aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
    essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

    7. slab, oslabel:
    cattiva memoria slab spomin

    8. zel, nesrečen:
    cattiva sorte zla usoda, nesreča
    essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

    9. slab, boleč:
    cattiva notizia slaba vest

    10. slab, hud:
    cattiva digestione slaba prebava
    tosse cattiva hud kašelj
  • cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

    à cause de, pour cause de zaradi
    à cause que (vieilli) ker
    état masculin de cause dejansko stanje
    en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
    en tout état de cause na vsak način, vsekakor
    et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
    pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
    (à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
    avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
    la bonne cause dobra, pravična stvar
    cause célèbre senzacionalen proces
    cause de divorce razlog za razvezo
    cause embrouillée zapletena, težavna stvar
    cause finale cilj
    cause de pourvoi razlog za pritožbo
    avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
    donner gain de cause, cause gagnée prav dati
    être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
    (familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
    être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
    n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
    la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
    faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
    mettre en cause pritegniti v proces
    mettre hors de cause izključiti
    obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
    parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
    plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
    plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
    prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
    remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem
  • chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

    bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
    chat botté obuti maček
    chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
    chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
    chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
    c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
    œil masculin de chat ahat
    langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
    écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
    toilette féminin de chat površno umivanje
    à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
    il n'y a pas un chat žive duše ni
    il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
    avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
    avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
    acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
    appeler un chat un chat reči bobu bob
    donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
    il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
    écrire comme un chat nečitljivo pisati
    être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
    jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
    réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
    la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
    quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
    chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji
  • chico majhen; mlad

    género chico enodejanke
    perra chica, perro chico španski kovanec za 5 stotink
    chico m deček; fant; otrok
    es un buen chico dober dečko je
  • Choerilus -ī, m (Χοιρίλος) Hojril iz Jasa, dvorni pesnik Aleksandra Vel., ta ga je baje za vsak dober verz nagradil z zlatom: H., Cu., Aus.
  • chrétien, ne [kretjɛ̃, ɛn] adjectif krščanski; familier spodoben; masculin, féminin kristjan, -nka

    religion féminin chrétienne krščanska vera
    le roi Très Chrétien (histoire) krščanski kralj (naslov francoskih kraljev)
    mourir en bon chrétien umreti kot dober kristjan
  • chutador moški spol strelec (pri nogometu)

    ser buen chutador biti dober strelec
  • clear3 [kliə]

    1. prehodni glagol
    jasniti, vedriti; čistiti (of)
    razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti
    navtika odpluti

    2. neprehodni glagol
    (z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se
    mornarica rešiti se; odpluti, odjadrati

    to clear an account poravnati račun
    to clear the air pojasniti nesporazum
    to clear the decks pripraviti ladjo za boj; sleng pojesti vso jed na mizi
    to clear the gate preskočiti vrata
    to clear the examination paper rešiti vse naloge
    navtika to clear the land odpluti
    to clear o.s. opravičiti se
    to clear the room zapustiti sobo
    navtika to clear the rope zravnati, razviti vrv
    to clear the table pospraviti z mize
    to clear one's throat odkašljati se
    to clear s.o.'s skirts vrniti komu dober glas
    clear the way! umakni(te) se!
    to clear the way pripraviti pot (za nadaljnje delovanje)
    to clear out of the way odstraniti
    to clear a ship izkrcati tovor iz ladje