Franja

aconsejar svetovati, (na)svet dati

aconsejarse con (ali de) uno posvetovati se s kom
aconsejarse mejor premisliti se

adăpostí -ésc

I. vr. zateči se

II. vt. sprejeti, dati zatočišče

advance¹ [ədvá:ns]

1. prehodni glagol
naprej pomikati, pospešiti; predlagati; dati predujem, posoditi; podražiti

2. neprehodni glagol
naprej se pomikati, napredovati; dvigati se, rasti; izjaviti

to advance a solution for izdati odlok o čem
to advance an opinion povedati mnenje
to advance a claim zahtevati kaj

affermer [-rme] verbe transitif dati ali vzeti v zakup

afficher [afiše] verbe transitif plakatirati, (na)lepiti oglas, objaviti, javno razglasiti; javno kazati, razkazovati; bahati se, ponašati se (quelque chose s čim); ljudem v zobe dati (žensko)

défense d'afficher! plakatiranje prepovedano!
afficher une vente aux enchères objaviti dražbo z lepaki
afficher son mépris pour l'argent javno kazati svoj prezir do denarja
afficher une pièce de théâtre z lepaki naznaniti gledališko igro
afficher une femme kompromitirati žensko
afficher un savoir que l'on n'a pas postavljati se z znanjem, ki ga nimamo

affittare v. tr. (pres. affitto)

1. oddati, oddajati; dati v najem, v zakup:
affittare una camera dati, oddajati v najem sobo

2. najeti, najemati; vzeti v najem, v zakup:
affittare una villa najeti vilo

agaciar milino (prikupnost) dati; patentirati; spremeniti (kazen)

agaciar a uno con una cruz komu častni križec podeliti

aggravō (adgravō) -āre -āvī -ātum (ad in gravis)

1. težje napraviti (delati), oteževati (naspr. elevare): aggravatur pondus illā Plin.

2. pren. večjo moč da(ja)ti čemu: ruinam suam illo pondere Plin., ictūs Plin.
b) (po)slabšati, poveč(ev)ati: curam curā aggravant Ph., agg. dolorem, sortem alicuius Cu., vulnera Plin., aggravata valetudo Suet., agg. inopiam sociorum L., quo (bello) si aggravatae res essent L., adeo sine ulla ope hostis, quae aggravaret (ki bi bila položaj poslabšala), cum ipsā difficultate rerum pugnandum erat L.; z besedo poveč(ev)ati (naspr. elevare): aggravantibus summam invidiae eius (aeris alieni) tribunis plebei L., amaritudo verborum quasi aggravatura res Sen. rh.
c) težiti, nadlegovati, prevze(ma)ti: morbo quartanae aggravante (sc. eum) Suet., odor... aggravans capita Plin. prevzemajoč glavo.
č) moralno obteževati koga, delati mu težave: quae (argumenta) per se nihil reum aggravare videntur Q.

agist [ədžíst] prehodni glagol
dati pašo v najem

aguardar čakati, pričakovati; odlog dati

aguardar a algn čakati koga

ahormar prilagoditi kaki obliki, oblikovati; na kopito dati, shoditi (čevlje); v red spraviti

ahorrar osvoboditi, prostost dati; prihraniti, prizanesti, varčevati

ahorrarse štediti se, varovati se
ahorrarse de alg. znebiti (otresti) se koga
no ahorrárselas con nadie nikomur ne prizanesti

ailer [ɛle] verbe transitif dati peruti, krila

airear (pre)zračiti, na zrak dati; vejati (žito)

akontieren dati akontacijo

alarm² [əlá:m] prehodni glagol
vznemiriti, preplašiti, razburiti; dati znak za alarm; poklicati pod orožje

alerter [alɛrte] verbe transitif alarmirati, dati znak za pripravljenost zaradi kake nevarnosti, opozoriti (na pretečo nevarnost); opozoriti, obvestiti

il faut alerter la police treba je obvestiti, opozoriti policijo

alforjar (proviant, živež) v torbo dati

alforjarse toplo se obleči

aliēnō -āre -āvi -ātum (aliēnus) „odtujiti“, od tod

1. stran da(ja)ti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, v tuje roke da(ja)ti, v pass. tudi = v tuje roke priti, pod tujo oblast priti (prihajati): Icti, alienare vectigalia Varr., Ci., vēnīre vestras res proprias et perpetuum a vobis alienari Ci., mulier alienata est abs te Pl. ti je oddana, je zate izgubljena (ker jo je oče prodal), reiculae sunt alienandae Varr., urbs alienata S., pars insulae prodita atque alienata L., cum velut occisos alienasset Iust. je bil odstranil (skril); occ.
a) s silo vzeti (jemati): usus fructus... iam mihi harum aedium... alienatus est Pl.
b) (otroka, sužnja) zavreči, dati od sebe, pahniti iz družine, dati v tujo družino: ita nos alienavit Ter., ne quis quem civitatis mutandae causā suum faceret (posinovil) neve alienaret L., an pro non natis sint habendi, qui a familia sunt alienati? Q.; od tod šalj.: tu me alienabis numquam, quin noster sim Pl. nikoli me ne storiš tujca v naši hiši.
c) izpodriniti, zapostaviti: me falsa suspicione alienatum S.

2. pren.
a) (animum) alienare odvrniti (odvračati): noli animos eorum alienare a causa Ci., alienatis a memoria periculi animis L., alienatus ab sensu animus L. neobčutljiv za bolečino.
b) (mentem alicuius) alienare zmotiti, zmešati: vulgo Iunonis iram... alienasse mentem ferebant L. da mu je vzela pamet; abs.: odor sulphuris saepius haustus alienat Sen. ph. spravi (človeka) ob pamet; večinoma pass.: quorum alienatur mens Plin. ki izgubijo pamet, ki zblaznijo, alienatā paene mente C. skoraj iz uma, alienatae discordiā mentes L. zaslepljeni duhovi, signum alienatae mentis Suet. odsotnosti duha, nezavednosti, alienari mente Plin., Cael. priti ob pamet, zblazneti, alienatus mente Plin. = alienatus sensibus L. iz uma, alienatus ad libidinem animo L. iz uma od divje strasti.
c) medic. alienari (o telesu in njegovih delih) odmreti (odmirati): Cels., ubi in corpore alienato (na odmrlem) dolorem tactus expressit Sen. ph.; subst. pt. pr. aliēnāta -ōrum, n odmrli udje: Plin.
č) (aliquem) odtujiti (odtujevati), narediti sovražnega, razdvojiti (razdvajati), izneveriti (izneverjati), k odpadu pregovoriti (naspr. conciliare, reconciliare, allicere); v pass. tudi zasovražiti se, izneveriti se, odpasti: quibus eum eadem res publ. reconciliavit, quae alienarat Ci.; z a(b): omnes a se bonos Ci. ep., omnium suorum voluntatem (sc. a se) C., Cn. Pompei voluntatem a me alienabat oratio mea Ci. s svojim govorom sem se odkupil Gneju Pompeju, neque vero his rebus tam amici Alcibiadi sunt facti quam ab eo alienati N., plane alienari a senatu Ci. izneveriti se senatu, odpasti od njega, alienatus ab senatu Aemilius L.; z dat.: eadem avaritia Gentium regem sibi alienavit L., quae regem socium nobis alienasse... dicatur L., alienati Romanis L.; insulas bene animatas confirmavit, alienatas (odpadle, verolomne) ad officium redire coëgit N., voluntate alienati S., alienato erga Vespasianum animo T. sovražnega duha; non vultu alienatus T. ki na obrazu ne kaže nobenega sovraštva do njega; alienari ab aliqua re sovražiti kaj, (iz)ogibati se česa, čemu: a falsa assensione, ab interitu Ci.

allégoriser [-ze] verbe transitif alegorizirati, dati alegoričen pomen