Franja

abzweigen odcepiti (sich se); etwas: prestreči, prestrezati, Geld usw.: dati na stran, izločiti, vzeti stran, nameniti za drug namen, preusmeriti

accélérer [-re] verbe transitif pospešiti (quelque chose kaj), povečati hitrost (quelque chose čemu), automobilisme dati plin

accélérer l'exécution du plan, les travaux pospešiti izvedbo načrta, dela; verbe intransitif povečati hitrost
s'accélérer postati hitrejši
le pouls s'accélère pulz postaja hitrejši
marcher au pas accéléré iti, hoditi s pospešenim korakom

accoler [akɔle] verbe transitif objeti; skupaj dati, speti, povezati; dodati; privezati (trte); architecture prizidati; typographie postaviti zavite oklepaje

s'accoler oviti se okoli, prikleniti se na; spečati se (à quelqu'un s kom)
accoler une chose à une autre postaviti eno stvar poleg druge

accollare

A) v. tr. (pres. accōllo)

1. knjižno dati okoli vratu

2. pren. naprtiti, naložiti, nalagati:
hanno accollato a lui ogni responsabilità naprtili so mu vso odgovornost

3. preobtežiti prednjo stran voza

4. dati v zakup

5. vzeti, jemati v zakup

B) v. intr. prilegati se vratu, nartu (obleka, obutev):
l'abito non accolla bene obleka se ne prilega dobro vratu

accomodare

A) v. tr. (pres. accōmodo)

1. popraviti:
accomodare una strada, un vestito popraviti cesto, obleko

2. zgladiti, poravnati:
accomodare una lite poravnati spor

3. dati na mesto, razporediti:
accomodare i volumi in uno scaffale razporediti knjige na polici

B) v. intr. ugajati, ustrezati:
venga quando le accomoda pridite, kadar vam ustreza

C) ➞ accomodarsi v. rifl. (pres. mi accōmodo)

1. sesti:
si accomodi! izvolite sesti!

2. prilagoditi se, navaditi se:
è un tipo che si accomoda facilmente to je človek, ki se z lahkoto prilagaja

3. sporazumeti se:
sul prezzo ci accomoderemo glede cene se bomo že sporazumeli

acecinar v razsol dati, nasoliti (meso)

acecinarse shujšati, posušiti se

ȁckati -ām dražiti, navidezno ponujati, pa ne dati: ackati majmuna bananom

aconsejar svetovati, (na)svet dati

aconsejarse con (ali de) uno posvetovati se s kom
aconsejarse mejor premisliti se

adăpostí -ésc

I. vr. zateči se

II. vt. sprejeti, dati zatočišče

addīcō -ere -dīxī -dictum prireči (prirekati), in to occ.

1. (o avgurju) pritrditi (pritrjevati), odobriti (odobravati), ugajati = ugoden biti, ugodna znamenja da(ja)ti (naspr. abdicere): Sen. ph., Ap., aves addicunt L., Paulo pulli (prerokovalske kokoši) auspicio (abl.) non addixerunt L., addicentibus auspiciis vocat contionem T.

2. jur. prisoditi (prisojati), prizna(va)ti, pripoznati (o pretorju, čigar dejavnost obsegajo besede do, dico, addico): Pl., Icti., mihi bona addicat praetor Verres Ci., add. alicui iudicium Varr., Macr. priznati komu pravico do tožbe, dovoliti komu, da toži, add. aliquem iudicem (de aliquā rē) Val. Max. ali aliquem arbitrum Sen. ph. pripustiti koga za sodnika, litem (alicui) add. Tab. XII. ap. Gell. odkazati sodniku pravdo, add. liberum corpus in servitutem L. ali aliquem alicui Pl., Ci. dolžnika obsoditi na dolžniško suženjstvo, dolžnika predati upniku v last (dokler ne plača dolga), tako tudi: ob creditam pecuniam addici L., addictus Hermippo et ab hoc ductus est Ci.; od tod subst. pt. pf. addictus -ī, m dolžnik suženj: Q., Gell., eos duci addictos prohibuit L. Potem sploh koga v plačilo obvez(ov)ati, obsoditi (obsojati): addictus erat tibi? Ci.; pren.: an nuda (parsimonia) cupiditati ... addicatur Ci. naj se obsodi ... v prid.

3. (na javnih dražbah najboljšemu ponudniku) pritrkniti, prepustiti (prepuščati), proda(ja)ti: pluris potuisti vendere, neque his voluisti addicere, qui contra Apronium licebantur Ci., fundus addicitur Aebutio Ci.; (o zakupu) v zakup (najem) da(ja)ti: addictis et venditis decumis Ci.; opus HS DLX milibus addicitur Ci.; (o prodaji) proda(ja)ti: neminem invenire potui, cui meas aedīs addiceret Ci., addicere bona in publicum C. zaseči in na dražbi proda(ja)ti; za navidezno kupnino (da se prikrije podaritev); domum nummo te addicere gaudet H. da za belič prodajaš = zastonj daješ; potem sploh podariti (podarjati): alicui meretricem Pl., amores suos O. predmet svoje ljubezni; pren. (v slabem pomenu) proda(ja)ti, za denar odda(ja)ti: addicebas tribuno consulatum Ci., Antonius regna addixit pecuniā Ci., fidem et religionem alteri pecuniā addicere Ci., vendita atque addicta sententia Ci.

4. pren. v last da(ja)ti, posvetiti (posvečati), prepustiti (prepuščati), add. se vda(ja)ti se: Cu., Vell., Val. Max., Petr., Iust., senatus, cui me semper addixi Ci. ki sem mu bil vedno pristaš, sententiis quibusdam quasi addicti Ci. vezani na ..., mathematicae addictus Suet., animum alicui add. Sen. rh. vdan biti komu; večinoma v slabem pomenu izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati), add. se hlapčevsko vda(ja)ti se: aliquem servis, morti, libidini alicuius Ci., corpus turpissimae cupiditati Ci., pueritiam suam intemperantiae Corn., Galliam perpetuae servituti C., aliquem alitibus et canibus H., addictus libertis uxoribusque Suet. suženj osvobojencev ...; pesn. z inf.: addictus iurare in verba magistri H. dolžan, obvezan.

5. pripisovati: Gell., orationes, quae Charisii nomini addicuntur Q.

Opomba: Star. imp. addīce: Pl.; sinkop. pf. addīxtī = addīxistī: Mart.

adoptō -āre -āvī -ātum

1. izb(i)rati si kaj, (iz)voliti si kaj, vzeti kaj, jemati kaj; s predikatnim acc.: sociam te mihi adopto Pl., is agit causam, quem sibi provincia defensorem sui iuris adoptavit Ci., adoptare sibi aliquem patronum Ci.; se alicui Plin. v last se dati komu; z neživimi obj.: amnes Amm. (o Renu) piti, virtutes veterum Lamp. oprijeti se česa, privaditi se; pesn.: Etruscas Turnus adoptat opes V. vzame za pomoč.

2. occ. koga vzeti za svojega otroka, za sina ali vnuka, posvojiti koga, posinoviti koga, redkeje koga vzeti za svojega očeta (naspr. abdicare; prim. adoptio in arrogo): Pl., Ter., Cu., Icti., Eccl. idr., aliquem T., Suet., Q., Caecilius moriens testamento Atticum adoptavit (zato se je ta imenoval Q. Caecilius Pomponianus Atticus) N., ob easdem artīs a Micipsā ... in regnum (se) adoptatum esse S. ga je Mikipsa posinovil kot naslednika za vladanje; s predikatnim acc.: ad. aliquem sibi filium Ci., aliquem sibi patrem Plin.

3. pren.
a) ker je dobil posvojenec novo (t. j. posvojiteljevo) ime, je adoptare pogosto = ime (priimek) dati ali nadeti, imenovati: „frater“, „pater“ adde; ut cuique est aetas, ita quemque facetus adopta H. kakor je kdo star, (vzemi ga vljudno v svoje sorodstvo s primernim nagovorom =) nagovori ga s primernim sorodstvenim imenom („ljubi brat“, „ljubi oče“ itd.), Baetis ... Oceanum Atlanticum provinciam adoptans petit Plin. provinco po sebi imenujoč; tako tudi ad. cognomen Vitr. ali nomen Plin. ali nomen sibi Mart., ad. aliquid nomini suo Plin. čemu po sebi dati ime, ad. aliquid in nomen regis Stat. imenovati po kralju,
b) udeležiti se česa: adoptari in bona libertatis nostrae Fl.
c) vcepiti (vcepljati), s cepljenjem pridobi(va)ti: fac ramus ramum adoptet O. fruges adoptatae Col. poet.

advance¹ [ədvá:ns]

1. prehodni glagol
naprej pomikati, pospešiti; predlagati; dati predujem, posoditi; podražiti

2. neprehodni glagol
naprej se pomikati, napredovati; dvigati se, rasti; izjaviti

to advance a solution for izdati odlok o čem
to advance an opinion povedati mnenje
to advance a claim zahtevati kaj

affermer [-rme] verbe transitif dati ali vzeti v zakup

afficher [afiše] verbe transitif plakatirati, (na)lepiti oglas, objaviti, javno razglasiti; javno kazati, razkazovati; bahati se, ponašati se (quelque chose s čim); ljudem v zobe dati (žensko)

défense d'afficher! plakatiranje prepovedano!
afficher une vente aux enchères objaviti dražbo z lepaki
afficher son mépris pour l'argent javno kazati svoj prezir do denarja
afficher une pièce de théâtre z lepaki naznaniti gledališko igro
afficher une femme kompromitirati žensko
afficher un savoir que l'on n'a pas postavljati se z znanjem, ki ga nimamo

affittare v. tr. (pres. affitto)

1. oddati, oddajati; dati v najem, v zakup:
affittare una camera dati, oddajati v najem sobo

2. najeti, najemati; vzeti v najem, v zakup:
affittare una villa najeti vilo

agaciar milino (prikupnost) dati; patentirati; spremeniti (kazen)

agaciar a uno con una cruz komu častni križec podeliti

aggravō (adgravō) -āre -āvī -ātum (ad in gravis)

1. težje napraviti (delati), oteževati (naspr. elevare): aggravatur pondus illā Plin.

2. pren. večjo moč da(ja)ti čemu: ruinam suam illo pondere Plin., ictūs Plin.
b) (po)slabšati, poveč(ev)ati: curam curā aggravant Ph., agg. dolorem, sortem alicuius Cu., vulnera Plin., aggravata valetudo Suet., agg. inopiam sociorum L., quo (bello) si aggravatae res essent L., adeo sine ulla ope hostis, quae aggravaret (ki bi bila položaj poslabšala), cum ipsā difficultate rerum pugnandum erat L.; z besedo poveč(ev)ati (naspr. elevare): aggravantibus summam invidiae eius (aeris alieni) tribunis plebei L., amaritudo verborum quasi aggravatura res Sen. rh.
c) težiti, nadlegovati, prevze(ma)ti: morbo quartanae aggravante (sc. eum) Suet., odor... aggravans capita Plin. prevzemajoč glavo.
č) moralno obteževati koga, delati mu težave: quae (argumenta) per se nihil reum aggravare videntur Q.

agist [ədžíst] prehodni glagol
dati pašo v najem

aguardar čakati, pričakovati; odlog dati

aguardar a algn čakati koga

ahormar prilagoditi kaki obliki, oblikovati; na kopito dati, shoditi (čevlje); v red spraviti