Franja

obračún statement of account, itemized statement; account; (v banki) statement, clearing; balance; settlement

čas obračúna je tu (figurativno) the game's up, arhaično the jig is up!
imeti obračún s kom (figurativno) to have a bone to pick with someone
podati obračún o to give an account of
s teboj imam majhen obračún I have a a small matter to settle with you
dan obračúna bo prišel the day of reckoning will come
mesečni obračún monthly settlement
končni obračún final account

obračún règlement moški spol de(s) compte(s) (tudi figurativno) compte moški spol , calcul moški spol , décompte moški spol , liquidation ženski spol

dan obračuna jour moški spol du règlement des comptes
letni obračun règlement des comptes (ali du bilan) annuel
napraviti obračun faire le bilan de
obračun stroškov calcul moški spol des frais
zaključni obračun décompte moški spol définitif (ali final), bilan moški spol
letni, mesečni, polmesečni obračun liquidation ženski spol de fin d'année, de fin de mois, de quinzaine
krvav obračun massacre moški spol, tuerie ženski spol
obračun s pestmi règlement moški spol à coups de poings

obravnav|a³ ženski spol (-e …) pravo die Verhandlung (glavna Hauptverhandlung, prizivna Berufungsverhandlung, sodna Gerichtsverhandlung, zapuščinska Verlassenschaftsabhandlung)
ustna obravnava mündliche Verhandlung
… obravnave Verhandlungs-
(dan der Verhandlungstag, kraj der Verhandlungsort, zapisnik das Verhandlungsprotokoll)
imeti obravnavo eine Verhandlung haben, verhandeln

obrók ration; instalment

dnevni obrók daily ration
obróki sladkorja rations pl of sugar
železni obrók hrane iron ration(s)
imamo tri obróke (jedi) na dan we have three meals a day
omejiti obróke (hrane) to ration
deliti obróke to serve out rations, to ration out
imeti živila na obróke to be rationed for food
(od)plačevanje na obróke hire purchase, ZDA instalment plan
plačljivo v mesečnih obrókih payable by monthlyinstalments
plačevati v obrókih to pay by instalments

oče [ô] (očét|a, -a, -je) der Vater
bodoči oče werdender Vater
stari oče (ded) der Großvater
sveti oče (papež) der Heilige Vater
-vater (brezsrčen Rabenvater, cerkveni Kirchenvater, družinski Familienvater, navidezni Scheinvater, naroda Landesvater, otrokov Kindesvater, krušni Ziehvater)
očetje množina Väter
(koncilski Konzilsväter, mestni Stadtväter)
kompleks očeta der Vaterkomplex
navezanost na očeta die Vaterbindung
dan očetov der Vatertag
predstava o očetu das Vaterbild
brez očeta vaterlos
biti izrezan oče figurativno ganz der Vater sein
biti komu za očeta Vaterstelle vertreten an/bei
figurativno iti na pot svojih očetov sich zu den Vätern versammeln

oddíh repos moški spol , récréation ženski spol , délassement moški spol , détente ženski spol

dan oddiha jour moški spol de repos, jour libre
brez oddiha sans relâche, sans trêve, sans répit; (med pohodom) relâche ženski spol, halte ženski spol
gnati se za nekom (nečim) brez oddiha poursuivre quelqu'un (quelque chose) sans répit (ali sans débrider, sans trêve)
potrebovati oddih avoir besoin de délassement

odločil|en (-na, -no) entscheidend (za izid vojne kriegsentscheidend, za izid igre spielentscheidend), ausschlaggebend, maßgeblich, -bestimmend (za usodo schicksalbestimmend, za strukturo strukturbestimmend, za življenje lebensbestimmend); sprememba: (radikalen) einschneidend
biti odločilen den Ausschlag geben, entscheidend sein, entscheiden, an (etwas) maßgeblich beteiligt sein
Entscheidungs- (bitka die Entscheidungsschlacht, tekma das Entscheidungsspiel)
odločilna točka der springende Punkt
(ključni) Stich- (dan der Stichtag, leto das Stichjahr)
odločilni glas die entscheidende Stimme, Dezisivstimme, der Stichentscheid
odločilno vprašanje die Gretchenfrage

odpŕt ouvert; découvert ; (kredit) illimité

odprto morje pleine mer ženski spol, le large
odprta obleka robe ženski spol décolletée
odprto pismo (v časopisu) lettre ženski spol ouverte
odprta rana plaie ženski spol ouverte (ali béante)
odprt na stežaj tout grand ouvert, ouvert de part en part
na odprtem polju en pleine (ali rase) campagne
na pol odprta vrata porte ženski spol entrebâillée (ali entrouverte)
odprto noč in dan service ženski spol permanent de jour et de nuit
imeti odprte oči, odprta usta, odprta ušesa avoir l'œil ouvert, la bouche ouverte, l'oreille ouverte
z odprtimi rokami (figurativno) à bras ouverts
z odprtimi usti bouche ženski spol bée
politika odprtih vrat politique de la porte ouverte, politique libreéchangiste
vprašanje je ostalo odprto la question est restée en suspens (ali ouverte, pendante)
igrati odprto igro jouer franc jeu (ali cartes sur table), y aller de franc jeu

odprta vrata množina offene Tur
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
figurativno zaletavati se v odprta vrata offene Türen einrennen

odróčno adv.

1. lontano, fuori mano

2. (v povedni rabi) scomodo:
odročno se mi je vsak dan voziti na delo z vlakom mi è scomodo andare tutti i giorni in treno al lavoro

ôkno (-a) n

1. finestra:
gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
majhno okno finestrino
strešno okno abbaino, lucernario
mrežno, križno okno grata
dvokrilno okno finestra a due battenti
izložbeno okno vetrina

2. (odprtina) finestra, apertura

3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

4. pren. finestra:
področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
bazilikalno okno finestra di basilica
cvetlično okno finestra con portafiori
francosko okno finestra alla francese, portafinestra
gotsko okno finestra gotica
ležeče okno finestra orizzontale
montažno okno finestra prefabbricata
sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
slepo okno finestra cieca

oktober samostalnik
(mesec v letu) ▸ októberPrvi ponedeljek v oktobru je svetovni dan habitata. ▸ Október első hétfője a Habitat világnapja.
V državi bodo konec oktobra izvedli splošne volitve. ▸ Október végén az országban általános választásokat tartanak.

októbrski (-a -o) adj. di ottobre, ottobrino:
hist. oktobrska diploma Diploma di ottobre
oktobrski izlet; (lep) oktobrski dan ottobrata

oleseneti glagol
1. (spremeniti se v les) ▸ elfásodikStarejša rastlina lahko v spodnjem delu nekoliko oleseni in se razraste v nizek grmiček. ▸ Az idősebb növény alsó része kissé elfásodhat, majd alacsony cserjévé nőhet szét.

2. (postati tog) ▸ elgémberedik, elfásulZdramil ga je nenaden in oddaljen šum, odprl je oči, bil je ves otrpel in premražen, sklepi so oleseneli. ▸ Szokatlan és távoli nesz ébresztette fel, kinyitotta a szemét, teljesen elzsibbadt és átfagyott, az ízületei elfásultak.

3. (otrpniti) ▸ megdermed
"Odnesi me v spalnico svojih staršev." Olesenel je ob njeni zahtevi. ▸ „Vigyél a szüleid hálószobájába!” Megdermedt a kérésétől.

4. (zaostati v razvoju) ▸ eltompul, elfásul
Kakor športnik, ki ne telovadi iz dneva v dan, oleseni intelektualec, ki se ne srečuje z živo mislijo. ▸ Hasonlóan a sportolóhoz, aki nem tornázik nap mint nap, az értelmiségi is eltompul, ha nem találkozik élő gondolattal.
Kaj lahko možgane tako oleseni? ▸ Mi tompíthatja el ennyire az agyat?

óni l'autre, tel autre; ce(s)-là, celui(-là), ceux(-là)

oni dan, onega dne ce jour-là
oni ljudje ces gens-là
ljudje na onem bregu les gens sur l'autre rive
ona stran hriba l'autre côté de la montagne
na ulici srečaš tega ali onega znanca dans la rue on rencontre telle ou telle autre connaissance
govoriti o tem ali onem parler de choses et d'autres
ljudje na vasi živijo bolj zdravo kakor oni v mestu les gens du village ont une vie plus saine que ceux de la ville

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

osemdeset|i [ó] (-a, -o) der/die/das achtzigste
osemdesetti rojstni dan der Achtzigste
osemdeseta leta die achtziger Jahre množina, die Achtziger množina
človek osemdesetih let der Achtziger, sredi: der Mittachtziger

osemúren lasting eight hours

osemúrni delovni dan eighthour day

osm|i [ô] (-a, -o) der/die/das achte
osmega am achten
osmi dan der achte Tag/am achten Tag

ôsmi (-a -o) numer. ottavo; otto:
imeti osmi dan celebrare le esequie, l'ottavo giorno (della morte)
naložiti si osmi križ compiere gli ottant'anni
hist. Bonifacij VIII. Bonifacio VIII