Franja

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

siècle [sjɛklə] masculin stoletje, vek; doba, epoha; religion svet, familier večnost

siècle des lumières doba prosvetljenstva (18. stoletje)
mal masculin du siècle svetobolje
siècle de l'atome atomska doba
cet homme fait honneur à son siècle ta človek dela čast svojemu stoletju
cette coutume date depuis des siècles ta šega, navada je že stoletja stara
la fin, la consommation des siècles konec sveta
il y a des siècles que je t'ai vu (celo) večnost te že nisem videl
être de son siècle biti sodoben

siglo moški spol stoletje, vek; svet, svetno življenje; domače dolg čas, večnost; figurativno blaženost, onstranstvo

siglo de oro, siglo dorado (de hierro) zlata (železna) doba
el Siglo de Oro zlati vek (17. stoletje) v španski književnosti
un hecho del siglo epohalno dejanje
dejar el siglo odreči se svetu
por los siglos de los siglos od vekov (večnosti) do vekov (večnosti)
eso dura (ali tarda) un siglo to traja (že) celo večnost

silva (slabše sylva) -ae, f (domnevno iz *(k)selu̯a, morda sor. z gr. ξύλον)

1. gozd, les, hosta, v pl. tudi gozdni (pre)deli ali kosi, gozdna področja: H., Cat., Sen. ph., Stat., Fl., Cl. idr., cum … ex silva in nostros impetum facerent C., silva densa Ci. ep., silvam caedere C. ali decīdere Plin., silva caedua Ca., Varr., Col., incaedua O., laurea Varr. lovoričje, pinea V., Sil. smrečje, saxa, silvas, lapides, montes dissicis dispulueras Naev. ap. Non., nemora silvaque Ci., silvae publicae Ci. državni gozdovi, državne hoste, montes vestiti frequentibus silvis sunt L., conficerent volgo silvas, arbusta cremarent Lucr., silvarum dea (= Diana) O., silvarum numina (= Fauni Satyrique) O., omnia contegi frondibus implexosque arborum ramos silvas committere Cu. (o gozdnih delih); occ. gaj, park: signa in silva disposita Ci., domus amoenitas non aedificio, sed silvā constabat N., ut vellem curvo dinoscere rectum atque inter silvas (nasadi, gaji, parki) Academi quaerere verum H., murus circumdatus silvae Sen. ph.

2. meton.
a) grm(je), grmovje, gošča, goščava, goščavje, hosta, šuma: Col., aut tenuis fetus viciae tristisque lupini sustuleris fragilis calamos silvamque sonantem V., (sc. flos) uno ingentem tollit de caespite silvam V., viridem ab humo convellere silvam V. mirtov grm.
b) pesn. gozdno drevje, sploh drevje, drevesa ali vrsta dreves, tudi (posamezno) drevo: refuga silva Stat., pomaque et Alcinoi silvae V. sadovnjaki, silvarumque aliae pressos propaginis arcus expectant V., silvis horrentia saxa O., nemus omne intendat vertice silvas Pr., Eridanus fractas devolvit in aequora silvas Lucan., silvas rotat amnis Stat., brachia (veje) silvarum Stat., comae (listje) silvarum Stat., silvamque ruentem vicit Mart. (o hrastu), ingens arbor … silvas minores urget Sen. tr.

3. metaf.
a) hosta = gosta (velika) množica, obilica, obilje, veliko število (večinoma pesn.): inmanem aerato circumfert tegmine silvam V. celo hosto (množico, veliko število) kopij, densam ferens in pectore silvam Lucan. celo hosto (množico, veliko število) puščic, omnia nunc contra: vultus gravis, horrida siccae silva comae, nullus tota nitor in cute Iuv.
b) bogata zaloga, bogato gradivo, bogata tvarina (snov, materija), obilo tvarine (snovi, materije), veliko (obilo) materiala, obilje: domi esse ad rem video silvae satis Pl., silva dolorum Pl., silva virtutum et vitiorum Ci.; poseb. o bogati govorniški tvarini: silva rerum Ci., silva atque materia universa omnium argumentationum Ci., omnis ubertas et quasi silva dicendi Ci. gradivo, silvam observationum sermonis antiqui reliquit Suet.; od tod kot naslov spisov (glede na raznovrstnost njihove vsebine): Gell., Suet.; occ. še neurejena tvarina, načrt spisa, osnutek: Q. (10, 3, 17).

Opomba: Pesn. trizložno silva (beri: si-lu-a): aurarum et silvae metu H., nunc mare, nunc silvae H.; star. gen. silvai: pinus proceras pervortunt: omne sonabat arbustum fremitu silvai frondosai Enn. ap. Macr.

sī-ve (sī z enklitičnim ne, stlat. sei-ve, od tod pred soglasniki seu) conj.

I.

1. ali če; klas. le za pogojnimi stavki: Ter., Val. Fl. idr., si media nox est sivest prima vespera Pl., si omnes atomi declinabunt … sive aliae declinabunt Ci., si arborum trunci sive naves essent missae C., si nocte sive luce, si servus sive liber faxit Formula ap. L.; pesn. tudi za okrajšanimi pogojnimi stavki ali drugimi stavki, v katerih je pogoj prikrit: nos convivia … cantamus vacui (= si vacui sumus) sive quid urimur H., qui (= si qui) pedum cursu valet … seu crudo fidit pugnam committere caestu V.

2. ali (zaznamujoč nebistveno, nepomembno razliko): Corn., Q., Plin., Gell., Dig., Cod. I. idr., agros, qui regis Phillipi sive Persae fuerunt Ci., flagitia Democriti sive etiam Leucippi Ci. ep., urbem matri seu novercae relinquit L., Parthus sive Cydon V., prora cubile mihi seu mihi puppis erit Pr., proelio sive naufragio Iust.; popravljajoč = ali mar, marveč, oziroma: eiecto sive emisso Catilinā Ci.; veznik še okrepljen s potius: nuntios seu potius Pegasos Ci., discessu sive potius turpissimā fugā Ci. ep., hoc tempore data est Eumeni Cappadocia sive potius dicta N. —

II. veznik podvojen sive … sive, seu … seu

1. disjunktivno (brez vpliva na naklon) če (ali) … ali če, bodisi da … bodisi da, naj … ali naj, najsi … najsi; pri posameznih pojmih ali … ali: sive tu medicum adhibueris sive non adhibueris Ci., haec (sc. memoria) vero sive a meo sensu post mortem afutura est sive … ad aliquam animi mei partem pertinebit Ci., facilem esse rem, seu maneant seu proficiscantur C., seu quid perfectum non erat seu quid desiderari videbatur C., sive ad tuendam eam (sc. Ambraciam) venirent Aetoli … sive detrectarent certamen L., seu stabit iners seu profluet humor V., sive ad filios pervenisset … sive intercepta esset Cu., seu recte seu pervorse facta sunt Pl., homines nobiles seu recte perperam facere coeperunt Ci., sive casu sive consilio deorum immortalium … ea (sc. pars civitatis Helvetiae) princeps poenas persolvit C., sive praesentiam eius timens sive ira commotus S.; sive (seu) uporabljen večkrat: sive ancillam sive servum sive uxorem sive adulterum seu patrem sive avum videbo Pl., sive deus aliquis sive natura ademerat sive loci situs Ci., sive sacer sive profanus sive privatus esset sive publicus locus N.; sive … sive … sive … sive se nadaljuje z večkratnim si (nam. sive): sive tu vatem sive tu omen audieris sive immolaris sive avem adspexeris; si Chaldaeum, si haruspicem videris; si fulserit, si tonuerit, si … Ci.; tudi izmenjevaje se sive … seu V., O. ali seu … sive L., V., O., Sen. tr., Q.; tako tudi seu quod … sive eo, quod C. in sive (quia) … seu quia L.; pri pesnikih in poklas. piscih celo anakolutne zveze: seu … aut V., vel … seu Pers., sive … vel Veg., sive … sive … vel Fl., sive … an, sive … seu … an: sive fatali vecordia an … ratus T., sive nullam opem providebat … seu taedio ambiquae spei an amore coniugis et liberorum T.; pesn. in neklas. brez sive (seu) v prvem členu: me (sc. vivum) seu corpus spoliatum lumine mavis, redde meis V., tollere seu ponere volt freta H., iuxta periculoso, ficta seu vera promeret T.

2. (redko) vprašalno ali … ali, li … ali: sive eum (sc. hostem) ex paludibus silvisque elicere sive obsidione premere posset C., dubii, seu vivere credant sive extrema pati V.; tako tudi: erravitne viā seu lassa resedit, incertum V.

Opomba: V klas. prozi stoji seu skoraj vedno pred soglasniki.

skin¹ [skin] samostalnik
(človeška) koža
anatomija sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino)
sleng pivo
sleng konj, kljuse
hudomušno fant
sleng lopov, slepar
botanika kožica, luščina, lupina; površina
navtika lesena ali železna obloga

skin of an orange oranžna lupina
chapped (rough) skin razpokana koža
(un)dressed skin (ne)strojena koža
the inner skin notranja plast kože
the outer skin pokožnica, koža vrhnjica, epiderma
gold-beater's skin tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlata
wet to the skin do kože premočen
with a whole skin s celo kožo, nepoškodovan
to be in bad skin figurativno biti slabe volje
he is only (he is nothing but) skin and bone sama kost in koža ga je, zelo mršav je
I would not be in your skin ne bi bil rad v vaši koži
to change one's skin menjati (spremeniti) svojo kožo (naravo)
to escape by the skin of one's teeth za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnosti
it gets under my skin figurativno, pogovorno jezi me, razburja me
to get under one's skin pogovorno iti komu na živce, jeziti (boleti) koga
he has a thick skin on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravo
he has a thin skin on je občutljiv
to jump (to leap) out of one's skin figurativno skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)
to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin célo, zdravo kožo odnesti
near is my shirt, nearer my skin figurativno bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližji

skrpucalo samostalnik
izraža negativen odnos (slab izdelek) ▸ tákolmány, silány darabNe vem, kako je lahko tako dober režiser iz tako dobre zgodbe naredil tako skrpucalo. ▸ Nem tudom, hogy egy ilyen jó rendező hogyan tudott egy ilyen jó történetből ennyire silány darabot készíteni.
Sporazum, ki ga imamo pred seboj, je pravzaprav eno veliko skrpucalo. ▸ Az előttünk fekvő megállapodás valójában egy nagy tákolmány.
Slovnično skrpucalo in nerodno napisano besedilo je v vsakem primeru težko tekoče brati, včasih celo razumeti. ▸ Mindenesetre a nyelvtanilag kusza és esetlenül megírt szöveget nehéz folyékonyan olvasni, sőt néha még érteni is.

slip² [slip] neprehodni glagol
spodrsniti, zdrsniti (off z)
zdrkniti, drčati, polzeti, smukniti, izmuzniti se, uiti (čemu); odmikati se (o času); skrivaj se vriniti
prehodni glagol
hitro obleči ali sleči; po nemarnosti narediti napako, pogrešiti; prezgodaj povreči ali skotiti; odvezati, spustiti (psa) z vrvice; (neopazno) spustiti (v), izpustiti

to slip an anchor odvezati vrv sidra
the bolt has not slipped home zapah se ni čisto zaprl
to slip one's breath (wind) izdihniti, umreti
to slip a cog napraviti napako
to slip the collar figurativno osvoboditi se
the cow has slipped its calf krava se je prezgodaj otelila
to let slip zagovoriti se, (nehote) povedati resnico
to let slip the dogs of war poetično sprožiti sovražnosti, začeti vojno
he often slips in his English on često dela napake v svoji angleščini
this fact has quite slipped my memory to dejstvo mi je popolnoma ušlo iz spomina
his foot slipped spodrsnilo mu je
to slip one's guard uiti svojemu stražarju
even good men slip celó dobri ljudje delajo napake (pogrešijo, se zmotijo)
to slip from one's hand izmuzniti se komu iz rok
the horse slipped its collar konj se je znebil komata
I slipped on a piece of orange peel spodrsnilo mi je na koščku oranžne lupine
to let an opportunity slip izpustiti, zamuditi priložnost
the prices have slipped cene so padle
to slip a ring on one's finger natakniti si prstan na prst
she slipped a shilling into the beggar's hand spustila je šiling v beračevo roko

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

solid² [sɔ́lid]

1. pridevnik (solidly prislov)
trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
matematika tridimenzionalen, kubičen

for a solid hour celo (polno, eno) uro
solid arguments stvarni, tehtni argumenti
solid capacity prostornina
solid for sleng lojalen
solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
solid geometry stereometrija
solid gold masivno zlato
a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
solid measure prostorninska mera
solid number integralno število
solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
solid square vojska formacija enake dolžine in širine
solid state trdno stanje
a solid tyre polna pnevmatika, guma
a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

2. prislov (solidly)
enodušno, soglasno, odločno

to go solid biti soglasno (against proti, for za)
to vote solid enodušno glasovati (for za)

somme² [sɔm] masculin spanje

faire un petit somme malo zaspati
ne faire qu'un somme nepretrgoma spati (celo noč)

soteska samostalnik
(ozka dolina) ▸ szoros, szurdok, hegyszorosSkozi sotesko, ki je na mestih globoka celo do 400 metrov, nudijo tudi vodene oglede. ▸ A néhol 400 méter mély szurdokon keresztül vezető túrákat is szerveznek.
Sopomenke: deber

sovražíti to hate (koga someone), to abhor, to detest, to dislike, to loathe

sovražíti se to be at daggers drawn
iz dna duše sovražíti to be a good hater
celó svojci, njegova lastna družina ga sovraži he has incurred the hatred even of his own family
smrtno koga sovražíti to have a deadly hatred for someone

spēndere^* v. tr. (pres. spēndo)

1. trošiti, zapraviti, zapravljati:
spendere un occhio della testa, l'osso del collo, un patrimonio, un perù potrošiti celo premoženje
spendere e spandere na veliko zapravljati

2. pren. porabiti; preživeti, preživljati; zapraviti:
spendere il proprio tempo preživljati čas
spendere inutilmente gli anni migliori zastonj zapraviti najboljša leta
spendere una parola, quattro parole per qcn. zavzeti se za koga; koga priporočiti

3. absol. nakupovati

spucken pljuvati, pljuniti; heraus: izpljuniti; figurativ Wärme: izžarevati; Vulkan: bljuvati; Motor: kašljati; (schimpfen) peniti se; auf etwas spucken figurativ požvižgati se na; jemandem auf den Kopf spucken können figurativ biti za celo glavo večji (od koga)

središčnica samostalnik
1. matematika (vrednost) ▸ középérték
Učitelji so ta del ocenili s središčnico 3 (najvišja povprečna ocena je 4,1, najnižja pa 2,8). ▸ kontrastivno zanimivo A tanárok ezt a részt 3-as középértékkel osztályozták (a legmagasabb átlagjegy 4,1, a legalacsonyabb 2,8).
Sopomenke: mediana

2. geometrija (črta) ▸ középvonal
Hrbet naj bo vzravnan, breme pa čim bližje središčnici telesa. ▸ Álljon egyenes háttal, a teher pedig legyen minél közelebb a test középvonalához.
Tako dobimo površino, na katero s svinčnikom zarišemo središčnice in drugo. ▸ Így megkapjuk a felületet, amire ceruzával felrajzoljuk a középvonalakat és egyebeket.

3. šah (faza igre) ▸ középjáték
V otvoritvi je brez težav izenačila položaj, v središčnici je osvojila kmeta, v končnici pa je materialno prednost pretopila v celo točko. ▸ A megnyitáskor könnyedén kiegyenlítette az állást, középjátékban levette a gyalogost, a végjátékban pedig az anyagi előnyét egy egész pontra váltotta.

4. (temeljni del) ▸ központi rész
Davčna reforma in dejansko spodbujanje fleksibilnega trga dela predstavljata središčnico želenih gospodarskih reform. ▸ kontrastivno zanimivo Az adóreform és a rugalmas munkaerőpiac hatékony ösztönzése áll a kívánt gazdasági reformok középpontjában.
Šport v obdobju zrelosti je središčnica celotne knjige. ▸ Az érett korban való sportolás képezi a teljes könyv központi részét.

sta|ti⁵ (-nem) kosten
to veliko/malo stane das kostet viel/wenig, das ist teuer/preiswert
koliko stane …? wie teuer ist …?, was kostet …?
figurativno veliko/drago stati teuer zu stehen kommen
naj stane kolikor hoče es koste, was es wolle
to ne bo stalo celo premoženje das wird die Kuh nicht kosten
nič me ne stane es kostet mich keine Mühe

stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

I.

1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —

II. metaf.

1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.

stock [stɔk] masculin, anglais zaloga; rezerva

en stock v zalogi
jusqu'à épuisement du stock dokler traja zaloga
stocks pluriel disponibles, en magasin stanje zaloge; razpoložljive zaloge (v skladišču)
stock de munitions zaloga streliva
stock permanent železna rezerva
constituer un stock napraviti si zalogo
écouler un stock razpečati, prodati zalogo
entamer, renouveler le stock načeti, obnoviti zalogo
travailler pour le stock delati za zalogo
un petit stock de cigarettes majhna zaloga cigaret
stock d'or de la Banque de France zlata rezerva Francoske banke
j'en ai tout un stock, un vrai stock tega imam celo, pravo pravcato zalogo

stolétje (-a) n secolo; centennio:
dogodek, rop stoletja l'avvenimento, la rapina del secolo
na začetku stoletja ai primi del secolo
nisem ga videl že celo stoletje non lo vedo da un secolo
stoletje velikih odkritij il secolo delle grandi scoperte, invenzioni
atomsko stoletje l'era atomica