Franja

vôjen de guerra

v vojnem času en tiempos de guerra
vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
vojna bolnica hospital m de campaña
vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
vojna oprema, oborožitev armamento m
vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
vojna luka puerto m militar
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
vojna industrija industria f (de material) de guerra
vojna odprava expedición f militar; campaña f
vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
vojna znanost ciencia f militar
vojna doklada plus m de campaña
vojno področje zona f de operaciones
vojna psihoza psicosis f de guerra
vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
vojni nasprotnik adversario m de la guerra
vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra

vojn|a [ô] ženski spol (-e …)

1. der Krieg (atomska Atomkrieg, bakterijska Bakterienkrieg, bliskovita Blitzkrieg, džungelska Dschungelkrieg, gverilska Kleinkrieg, Guerillakrieg, invazijska Invasionskrieg, kopenska Landkrieg, partizanska Partisanenkrieg, plinska Gaskrieg, podmorniška Unterseebootkrieg, U-Boot-Krieg, pozicijska Grabenkrieg, Schützengrabenkrieg, Stellungskrieg, na dveh frontah Zweifrontenkrieg, na morju Seekrieg, zračna Luftkrieg); die Kriegführung (psihološka psychologische)
totalna vojna totaler Krieg
vojna zvezd Sternen-Krieg

2. po značaju: der -krieg (državljanska Bürgerkrieg, intervencijska Interventionskrieg, nasledstvena Erbfolgekrieg, obrambna Verteidigungskrieg, osvajalna Eroberungskrieg, osvobodilna Befreiungskrieg, Freiheitskrieg, svetovna Weltkrieg, verska Glaubenskrieg, Religionskrieg, za neodvisnost Unabhängigkeitskrieg)

3. figurativno der -krieg (gospodarska Wirtschaftskrieg, naftna Ölkrieg, osebna/zasebna Privatkrieg, papirna Federkrieg, Papierkrieg, trgovinska Handelskrieg, med zakoncema Ehekrieg, živčna Nervenkrieg)

4.
zgodovina balkanska vojna Balkankrieg
burska vojna Burenkrieg
prva/druga svetovna vojna der Erste/Zweite Weltkrieg
hladna vojna kalter Krieg, der kalte Krieg
husitska vojna Hussitenkrieg
kmečka vojna Bauernkrieg
korejska vojna Koreakrieg
krimska vojna Krimkrieg
križarska vojna die Kreuzfahrt, der Kreuzzug
opijska vojna Opiumkrieg
otroška križarska vojna Kinderkreuzzug
peloponeška vojna Peloponnesischer Krieg
secesijska vojna Sezessionskrieg
sedemletna vojna Siebenjähriger Krieg
stoletna vojna Hundertjähriger Krieg
španska državljanska vojna Spanischer Bürgerkrieg
tridesetletna vojna Dreißigjähriger Krieg
trojanska vojna trojanischer Krieg
vietnamska vojna Vietnamkrieg
vojna med belo in rdečo rožo Rosenkrieg
zalivska vojna Golfkrieg
punske vojne množina Punische Kriege

5.
… vojne Kriegs-
(bog der Kriegsgott, cena Kriegskosten množina, cilj das Kriegsziel, financiranje die Kriegsfinanzierung, izbruh der Kriegsausbruch, leto das Kriegsjahr, posledice Kriegsfolgen, udeleženec der Kriegsteilnehmer, žrtev der Kriegsverletzte, der Kriegstote, das Kriegsopfer, prizorišče der Kriegsschauplatz)
konec vojne das Kriegsende (ob koncu vojne bei Kriegsende, po koncu vojne nach Kriegsende, pred koncem vojne vor Kriegsende)
začetek vojne der Kriegsbeginn, der Kriegsausbruch
naveličan vojne kriegsmüde
na vojno auf den Krieg
priprave na vojno Kriegsvorbereitungen množina
pripravljati se na vojno Kriegsanstalten machen, Kriegsvorbereitungen treffen, zum Krieg rüsten
pripravljen na vojno kriegsbereit
po vojni nach dem Krieg, nach Kriegsende, in der Nachkriegszeit
čas po vojni die Nachkriegszeit
pred vojno vor dem Krieg, in der Vorkriegszeit, in den Vorkriegsjahren
v primeru vojne im Ernstfall, im Kriegsfall
angažma v vojni der Kriegseinsatz
gospodarjenje v vojni Kriegswirtschaft
… v vojni kriegs-
(oslepel kriegsblind, pogrešan kriegsverschollen, pomemben kriegswichtig, ranjen kriegsverletzt, uničen kriegszerstört)
vstop v vojno der Kriegseintritt
za vojno für den Krieg
krivda za vojno die Kriegsschuld
za primer vojne für den Kriegsfall
zaradi vojne wegen des Krieges, durch den Krieg, kriegsbedingt, durch Kriegseinwirkung
invaliden zaradi vojne kriegsversehrt
prizadet zaradi vojne kriegsgeschädigt
iti v/na vojno in den Krieg ziehen
napovedati vojno den Krieg erklären, figurativno einer Sache den Kampf aussagen

volante¹

A) agg.

1. leteč:
cervo volante (aquilone) igre papirnati zmaj
disco volante aero leteči disk
foglio volante odtrgan, samostojen list; letak
fortezza volante voj. leteča trdnjava
indossatrice volante obl. neodvisna, samostojna manekenka
otto volante igre (montagne russe) zabaviščni tobogan
traguardo volante šport leteči cilj

2. zool.
pesce volante (esoceto) poletaš, morska lastavica (Exocoetus volitans)

3. pren. hiter, leteč:
squadra volante leteči oddelek

B) f

1. leteči oddelek (policije)

2. obl. neodvisna, samostojna manekenka

3. občasna gospodinjska pomočnica

vsakoleten pridevnik
(ki se zgodi vsako leto) ▸ éves, évenkéntiCilj za prihodnost je, da projekt postane vsakoletna tradicija. ▸ A jövőben az a cél, hogy a rendezvényt éves hagyománnyá tegyük.

vzgojn|i [ó] (-a, -o) Erziehungs- (cilj das Erziehungsziel, model das Erziehungsmodell, problem das Erziehungsproblem, proces der [Erziehungsprozeß] Erziehungsprozess, program das Erziehungsprogramm, svetovalec der Erziehungsberater, zavod die Erziehungsanstalt, pravica das Erziehungsrecht, die Erziehungsberechtigung, metoda die Erziehungsmethode, naloga die Erziehungsaufgabe, napaka der Erziehungsfehler, pomoč die Erziehungshilfe, težave Erziehungsschwierigkeiten množina, načelo der Erziehungsgrundsatz, sredstvo das Erziehungsmittel, svetovanje die Erziehungsberatung)

vzvíšen elevated, exalted; sublime; noble; superior

vzvíšena misel sublime thought
z vzvíšenim prezirom with sublime contempt
vzvíšeni cilj exalted aims pl
vzvíšen (nedovzeten za) nad podkupovanjem above taking bribes
vzvíšen nad laskanjem superior to flattery
biti vzvíšen nad čim to be above (ali past, beyond) something
pokazati se vzvíšenega nad čim to rise superior to something

waggon ameriško wagon [wǽgən]

1. samostalnik
(tovorni) vagon; tovorni voz; furgon, kamion
ameriško, pogovorno otroški voziček
ameriško, sleng vojna ladja; avto

by waggon ekonomija na os
to be on the (water) waggon sleng biti abstinent, odpovedati se alkoholu
to hitch one's waggon to a star vzeti si za svetal zgled, zastaviti si visok cilj

2. prehodni glagol
prevažati v vagonu
neprehodni glagol
peljati se, potovati v vagonu

wide² [wáid] prislov
široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni meri

wide apart daleč narazen
wide open na stežaj odprt
far and wide daleč naokoli; na dolgo in na široko
the blow went wide udarec je šel mimo
to go wide zgrešiti cilj
the ball fell wide of the target žoga je padla daleč od cilja
to open one's mouth wide (na) široko odpreti usta (zazijati)
to have one's eyes wide open imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)
to open one's mouth too wide figurativno biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)
an answer wide of the mark zelo zmoten odgovor

will² [wil] samostalnik
volja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast
(= last will) pravno oporoka, poslednja volja, testament

at will po volji
of one's own will po lastni, svobodni volji, prostovoljno
with a will rad, vneto
against one's own will proti lastni volji
free will svobodna volja
an iron will železna volja
good will dobra volja, naklonjenost, blagohotnost
will to peace stremljenje po miru
tenant at will zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemo
ill will mržnja, sovraštvo
wicked will zloba
to bear s.o. ill will imeti slabe namene s kom
to have one's will, to exercise one's will izsiliti, uveljaviti svojo voljo
to make one's will napraviti (svojo) oporoko
to work one's will uveljaviti svojo voljo, doseči svoj cilj
this is my last will and testament to je moja poslednja volja (napis na oporoki)
where there's a will there's a way hoteti je moči

zadájati (-am) | zadáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. causare, provocare, dare:
zadajati bolečine, skrbi, žalost causare dolori, preoccupazioni, tristezza

2. assegnare, imporre, dare:
zadati komu nalogo assegnare a qcn. un compito

3. assestare, inferire, vibrare:
zadati udarec assestare un pugno
pren. zadati hud udarec svetovnemu miru inferire un grave colpo alla pace mondiale

B) zadájati si (-am si) | zadáti si (-ám si) imperf., perf. refl. darsi, imporsi:
zadati si cilj darsi per scopo

zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
zádnji del hiše the back of the house
moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
zádnja četa rearguard
zádnji del telesa posterior
zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
zádnje tri ure the last three hours
te zádnje tri dni (for) these three days
v zádnjem času latterly
zádnje čase recently
v zádnjih dneh julija in the latter days of July
zádnja leta življenja the latter days of one's life
v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
na vse zádnje after all, finally, at last
(ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
prav do zádnjega to the very last
do zádnjega moža to the last man
zádnje noge hind legs pl
zádnji, a ne najmanj važen last but not least
to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
prišel je (kot) zádnji he was the last to come
upati do zádnjega to hope to the last
to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral

zaostánek (-nka) m

1. šport. distacco; svantaggio:
priti na cilj z velikim zaostankom tagliare il traguardo con un grosso svantaggio

2. ritardo (tudi med. ):
zaostanek v produktivnosti ritardo nella produttività
med. mehurni zaostanek ritardo vescicale

3. (neplačane plačilne obveznosti) arretrati:
davčni zaostanek arretrati fiscali
biti v zaostanku (s plačevanjem) essere in arretrato (col pagamento)
zaostanek plače mancata liquidazione dello stipendio

zastavi|ti² (-m) zastavljati (postaviti) vprašanje, nalogo: stellen (eine Frage stellen, eine Aufgabe stellen); nalogo: aufgeben (eine Aufgabe aufgeben)
zastaviti si cilj sich ein Ziel stecken
zastaviti dobro besedo za ein gutes Wort einlegen

zastáviti¹ (-im) | zastávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. sbarrare, bloccare, impedire:
zastaviti komu pot sbarrare a qcn. il passaggio

2. circondare, mettere attorno

3. aggiustare, mettere:
zastaviti violino pod brado sistemare il violino sotto il mento

4. iniziare, impostare:
novo cesto so zastavili spomladi in primavera hanno iniziato i lavori alla nuova strada

5. porre:
zastaviti komu vprašanje porre una domanda a qcn.

6. (zaustaviti) arrestare

B) zastáviti se (-im se) | zastávljati se (-am se) perf., imperf. refl. porsi (domanda):
pri volitvah se zastavlja vprašanje kredibilnosti kandidatov alle elezioni (ci) si pone il quesito dell'affidabilità dei candidati

C) zastáviti si (-im si) | zastávljati si (-am si) proporsi, prefiggersi (come fine, scopo):
za glavni cilj si je vlada zastavila znižanje inflacije come compito principale il governo si è prefitto il calo dell'inflazione

zgrešèn (-êna -o) adj.

1. fallito, sbagliato:
zgrešen cilj bersaglio fallito

2. pren. (napačen) inopportuno, inadatto

zgreševáti (-újem) | zgrešíti (-ím) imperf., perf. sbagliare, mancare, fallire:
zgrešiti cilj fallire il bersaglio
zgrešiti pot sbagliare strada
zgrešiti poklic sbagliare mestiere
lov. zgrešiti strel spadellare
šport. zgrešiti žogo bucare
pren. zgrešiti koga non riconoscere, non ricordare qcn.
zgrešiti priložnost perdere la buona occasione

zgreši|ti (-m) (etwas) verfehlen; (ne zadeti) danebentreffen, (etwas) verfehlen; pri ocenjevanju: danebenschätzen, danebenhauen; pri streljanju: vorbeischießen, danebenschießen, verschießen; problema v diskusiji: vorbeireden an; pri ugibanju: danebenraten, nicht erraten
zgrešiti cilj seinen Zweck verfehlen, sein Ziel verfehlen

zgrešíti to miss

popolnoma kaj zgrešíti to miss something by a mile
zgrešíti cilj to miss one's aim (ali one's target)
kamen ga je zgrešil the stone missed him
ni možno zgrešíti našo hišo there is no mistaking our house
zgrešíti pravo pot to miss the right way, to go astray
zgrešíti poklic to miss one's calling, to take the wrong turning

zgrešíti

zgrešiti cilj errar el blanco
zgrešiti pot errar (ali errarse en) el camino
zgrešiti poklic equivocar la profesión; (učinek) fallar; no producir efecto
zgrešiti se no encontrarse

Zweck, der, (-/e/s, -e) namen; smoter; namembnost; Recht svrha; keinen Zweck haben ne imeti smisla; seinen Zweck verfehlen zgrešiti cilj; für Zwecke v namen; zum Zwecke der Verbesserung: da bi (izboljšali); der Zweck der Übung figurativ namen zadeve