Franja

narrow goods [nǽrougudz] samostalnik
ekonomija drobno (galanterijsko) blago

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

nettle-cloth [nétlklɔɵ] samostalnik
koprivnik, blago iz kopriv

Netzstoff, der, mrežasto blago

non-valeur [nɔ̃valœr] féminin neprodajno blago; razvrednoten vrednostni papir; zemlja ali hiša, ki ničesar ne donaša; neizterljiv davčni znesek; figuré oseba, ki ni za nobeno rabo

notion [nóušən] samostalnik
pojem, ideja, predstava (of o)
mnenje, stališče, nazor; namen (of doing s.th.)
ameriško, ekonomija, množina drobno modno blago, galanterija

airy notions gradovi v oblakih
given to notions zanesenjaški
not to have the vaguest notion of ne imeti najmanjšega pojma o
I have a notion that mislim si, da
to fall into the notion that na misel priti, da

olive-drab [ɔ́livdræb] samostalnik
temna rumenkasto zelena barva; blago za ameriške vojaške uniforme

order back prehodni glagol
poklicati nazaj, vrniti blago

out⁶ [áut] samostalnik
zunanja stran; izhod (tudi figurativno)
tisk izpustitev besede ali besed v tekstu
ameriško, množina spor
ameriško, ekonomija, množina pošle zaloge ali blago
politika, množina tisti ki niso na oblasti, opozicija

ameriško at outs with everyone z vsemi skregan
to know the ins and the outs poznati v potankosti
politika the ins and the outs vladajoča in nasprotna stranka

paccottiglia f slaba roba, slabo blago; kič; neokusni, ničvredni predmeti

pacotilla ženski spol prtljaga, ki jo lahko vzame mornar ali potnik brezplačno na ladjo; malovredno blago

de pacotilla ponarejen, nepristen
cazador de pacotilla (fam) nedeljski lovec
tabaco de pacotilla navaden tobak
hacer la pacotilla povezati (svojo) culo

pacotille [pakɔtij] féminin, marine prosta prtljaga mornarjev na ladji; familier manjvredno blago, izvržek

de pacotille brez vrednosti, slabe kakovosti, nepristen

Parfümerieware, die, parfumerijsko blago

perfumería ženski spol parfumerija; parfumsko blago

perishable [périšəbl]

1. pridevnik (perishably prislov)
kvarljiv, minljiv, kratkotrajen

2. samostalnik
množina pokvarljivo blago

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

piece-goods [pí:sgudz] samostalnik
množina tekstilno blago v balah

pit¹ [pit] samostalnik
jama, votlina, špilja, duplina
anatomija votlina (npr. pit of the stomach trebušna votlina)
brezno, prepad (tudi figurativno) (the)
pekel; rudniški rov, jašek, rudnik
medicina brazgotina od koz, kozavost
gledališče, britanska angleščina parter, publika v parterju
ameriško borza za določeno blago (npr. wheat pit borza za pšenico)
arena, bojišče (zlasti za petelinji boj)
šport doskočna jama
narečno grob, jama; prostor, kjer se vozila oskrbujejo z bencinom (pri avtomobilskih dirkah)

refuse pit jama za smeti
figurativno to dig a pit for kopati komu jamo

pitch⁴ [pič]

1. prehodni glagol
postaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu)
izraziti na poseben način, s posebnim stilom
glasba uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem)
šport meriti na cilj, zamahniti
figurativno usmeriti (misli toward k)
nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago
sleng pripovedovati, izblebetati

2. neprehodni glagol
pasti kakor dolg in širok
navtika zibati se (ladja)
šport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti se

pitched battle naprej pripravljena in brezobzirna borba
to pitch the fork pripovedovati ganljive zgodbe
to go a pitching prevračati kozolce
to pitch too high previsoko meriti
to pitch the voice high visoko zapeti
his voice was well pitched njegov glas je bil dobro uglašen
to pitch it strong močno pretiravati
to pitch a story pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbo
to pitch a tent postaviti šotor
figurativno to pitch one's tent naseliti se
to pitch a yarn debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo

pitchman [píčmən] samostalnik
ameriško, pogovorno ulični prodajalec; kdor hvali blago