Franja

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

cen|a² [é] ženski spol (-e …) (vrednost, pomen) der Wert
brez cene wertlos
biti na ceni geschätzt sein
lastna hvala cena mala Eigenlob stinkt

céna precio m

kupna, prodajna cena precio de compra, de venta
po ceni od al precio de
za vsako ceno a cualquier precio, fig a toda costa, cueste lo que cueste
za nobeno ceno a ningún precio; fig por nada, de ningún modo
najnižja (zadnja) cena mínimo precio posible
zadnja cena último precio
dogovorjena, sedanja, sprejemljiva, stalna cena precio convenido, actual, aceptable, fijo
zmerna, znižana, ugodna, pretirana cena precio módico ali razonable, reducido, ventajoso, excesivo ali exorbitante
enotna, nedosegljiva, predpisana, prosta, stabilna, nedostopna cena precio único ali unificado, inasequible, prescrito, libre, estable, prohibitivo
pavšalna, smešna ali slepa cena precio en junto (ali a destajo), irrisorio
cena na drobno precio al pormenor
za majhno ceno (poceni) a bajo precio
po najnižji ceni al precio ínfimo
za polovično ceno a mitad de precio
blokiranje, formiranje, gibanje cen blocaje m, formación f, movimiento m de los precios
dogovor o cenah acuerdo m sobre los precios
fluktuacija, nihanje, reguliranje cen fluctuación f, oscilación f, regulación f de precios
navijanje, zvišanje (dvig), znižanje, kontrola cen aumento m arbitrario, aumento m (alza f ali subida f), reducción f, control m de precios
stabiliziranje, stabilnost cen estabilización f, estabilidad f de precios
ustavitev, zamrznjenje cen inmovilización f, congelación f de precios
nenaden padec cen baja f (ali caída f) brusca de precios
indeks, lestvica, razpon, raven cen índice m, escala f, margen m, nivel m de precios
biti vreden svoje cene valer lo que cuesta
dogovoriti se za ceno convenir un precio
določiti ceno fijar un precio
imeti visoko ceno tener alto precio
označiti cene marcar los precios
cene padajo, rastejo los precios bajan, suben
prodati pod ceno vender perdiendo, malvender
popustiti v ceni rebajar el precio
vprašati po ceni, za ceno preguntar el precio
zahtevati (neko) ceno pedir un precio
znižati, zvišati cene reducir (ali bajar), aumentar los precios
cene se še kar naprej dvigajo los precios siguen subiendo

cenén barato; económico; a poco precio, a buen precio

biti cenen ser (ali costar) barato
smešno cenen fam (a precio) tirado

cénter (-tra) m

1. centro:
stanovati v centru abitare in centro
pren. biti v centru pozornosti essere al centro dell'attenzione generale

2. ekst. centro:
gospodarski, industrijski center (države) centro economico, industriale (di un paese)
kulturni, športni center centro culturale, sportivo
begunski, zbirni center centro profughi, centro di raccolta

3. polit. centro:
vlada levega centra governo di centro-sinistra
centri oblasti centri di potere

4. šport. centro, pivot

5. anat.
možganski centri centri cerebrali

cépiti (drva) to cleave; to split; (drevo) to graft; medicina to vaccinate

cépiti proti kozam to vaccinate against smallpox; figurativno to divide, to separate
cépiti dlake (figurativno) to split hairs
dati se cépiti, biti cepljen to be vaccinated, inoculated
cépiti se to split; to burst; (pot, reka) to fork; (železnica) to diverge

ceremoniózen ceremonious

ne biti ceremoniózen do to treat someone in an informal (ali slabšalno off-hand) manner
ne bodite tako ceremoniózni don't stand on ceremony!

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

cerkvén (-a -o) adj. di, della chiesa; ecclesiastico; canonico; sacro:
cerkveni stolp campanile
cerkveni dostojanstveniki prelati
cerkvene hierarhije gerarchie ecclesiastiche
cerkveno pravo diritto canonico
cerkveni pogreb funerale ecclesiastico
cerkvena pesem, umetnost canto sacro, arte sacra
lingv. cerkvena slovanščina slavo ecclesiastico
rel. cerkveni očetje Padri della Chiesa
rel. cerkveni zbor concilio
cerkvena pušica borsello
cerkveni beneficij beneficio ecclesiastico
cerkveni dostojanstvenik mitrato
cerkveni pevec cantore
cerkveni snažilec scaccino
cerkveni stavbni urad fabbrica, fabbriceria
pren. biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna

cest|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Straße (plužiti räumen, posipati streuen, pometati fegen)
na cesti auf der Straße
po cesti hoditi, voziti: auf der Straße
-straße (avtomobilska Autostraße, betonska Betonstraße, cestninska Mautstraße, dovozna Einfahrtsstraße, enosmerna Einbahnstraße, evropska Europastraße, glavna Hauptstraße, gorska Bergstraße/Gebirgsstraße, gozdna Forststraße, čez gorski prelaz [Paßstraße] Passstraße, hitra Schnellstraße, magistralna Bundesstraße/Fernstraße, makadamska Staubstraße, obalna Kaistraße/Uferstraße, občinska Gemeindestraße, obvozna hitra Umgehungsschnellstraße, podeželska Landstraße, prečna Querstraße, prednostna Vorrangstraße/Vorfahrtstraße, rimska Römerstraße, s serpentinami Serpentinenstraße, stranska Nebenstraße/Seitenstraße, tranzitna Durchfahrtsstraße/Transitstraße, vinska Weinstraße, vzporedna Parallelstraße, zunaj naselij Freilandstraße)
krožna cesta die Ringstraße, der Ring, der Gürtel
čiščenje cest die Straßenreinigung
gradnja cest der Straßenbau
gradnja cest in poti der Wegebau
služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
hrup s ceste der Straßenlärm
ime ceste der Straßenname
rob ceste der Straßenrand
na robu ceste am Straßenrand
trasiranje ceste die Straßenführung
uporabnik ceste der Straßenbenützer
urad za ceste das Straßenamt/Straßenbauamt
plužiti ceste die Straßen räumen
hoja po levi/desni strani ceste das Linksgehen/Rechtsgehen
prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
čez cesto prodaja: außer Haus/über die Straße
na cesti auf der Straße/in der Straße
dela na cesti die Straßenarbeiten
stanje na cesti/cestah der Straßenzustand
lega na cesti avto: die Straßenlage
prodaja na cesti der Straßenverkauf/Straßenhandel
figurativno biti na cesti brez službe/stanovanja: auf der Straße liegen/sitzen/stehen
figurativno iti na cesto demonstrirati/prostituirati se: auf die Straße gehen
figurativno poslati na cesto na prostituiranje: auf die Straße schicken
figurativno vreči na cesto auf die Straße setzen/werfen
gledati na cesto okno/soba: zur Straße liegen/auf die Straße gehen
s ceste von der Straße (weg)
sredi ceste auf offener Straße

2.
astronomija Rimska cesta die Milchstraße

césta route ženski spol , chaussée ženski spol

na cesti sur la route
biti na cesti (brez službe) être sur le pavé
uprava cest voirie ženski spol
Rimska cesta voie ženski spol lactée
avtomobilska cesta, avtocesta autostrade ženski spol, autoroute ženski spol
enosmerna cesta (route ali rue à) sens unique

césta (-e) f

1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada

2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada

ciceróne (vodnik za tujce) cicerone, pl -ni

biti komu za ciceróna to act as cicerone for someone

cifast (-a, -o) zipfelig
biti cifast zipfeln

cika|ti¹ (-m) (biti ciknjen) einen Stich haben (rahlo einen leichten Stich haben); fotografija: einen Farbstich haben (na modro einen Blaustich/Stich ins Blaue haben)

cikcákast zigzag

cikcákasta steza zigzag path
biti cikcákast to zigzag
cikcákasto (prislov) zigzag
steza se vije cikcákasto the path zigzags

ciknjen (-a, -o) stichig
biti ciknjen einen Stich haben

cilj moški spol (-a …)

1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe

2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)

3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
na cilj Ziel-
(skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)

4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
naravnost proti cilju zielsicher
zastavljen cilj die Zielsetzung
(jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)

5. (načrtovanje)
določitev cilja die Zielvorgabe
(norma/normativ) die Vorgabe

6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
|
postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
brez cilja ziellos
usmerjen k cilju zielgerichtet
figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
z določenim ciljem (namenski) gezielt
z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
imeti za cilj gerichtet sein auf
letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen

cimast (-a, -o)
biti cimast ausgetrieben haben

civílen civil ; voj paesano

civilna poroka casamientom (matrimonio m) civil
civilno pravo derecho m civil
civilno (se poročiti) por lo civil
biti v civilu ir de paisano
civilna obleka traje m de paisano
civilna oblast autoridad f civil
civilno prebivalstvo población f civil
civilna obramba defensa f civil
civilna oseba paisano m
civilna uprava administración f civil
civilna lista lista f civil
civilno, nevojaško letalo (letalstvo) avión m (aviación f) civil
civilni proces (pravda) causa fcivil