Franja

tōmo² m pog. posebnež, patron, tič:
un bel tomo lep patron

turban samostalnik
1. (tradicionalno moško pokrivalo) ▸ turbánSikhizem izhaja iz Indije, pripadniki vere pa nosijo turbane. ▸ A szikhizmus Indiából ered, a vallás követői pedig turbánt hordanak.
Samo neposredni potomci preroka lahko nosijo črne turbane. ▸ Csak a próféta közvetlen leszármazottai viselhetnek fekete turbánt.

2. (žensko pokrivalo) ▸ turbánNadela si je bel svilen turban, ki je imel ob strani širok trak, s katerim si je lahko zakrila usta in brado. ▸ Fehér selyemturbánt tett a fejére, oldalt széles szalaggal, amellyel el tudta takarni a száját és az állát.
Dame evropskih in ameriških velemest so dostojanstveno nosile turban, pozimi pa so se grele s kučmo. ▸ Az európai és amerikai nagyvárosok hölgyei méltósággal hordtak turbánt, télen pedig kucsma alatt melegedtek.

3. (o obliki) ▸ turbánLase zavijte v turban iz brisače, ki ste jo prej namočile v toplo vodo in dobro ožele. ▸ A haját csavarja be előzőleg meleg vízbe áztatott és jól kifacsart törölközőturbánba.
Navadno je spal v svojem frotirastem kopalnem plašču, pokrit s turbanom iz hotelskih brisač. ▸ Általában a frottír fürdőköpenyében, a szállodai törölközőkből készített turbánokkal takarózva aludt.

vedere^*

A) v. tr. (pres. vedo)

1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se

2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej

3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo

4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

6. opaziti, opažati

7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno

8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem

9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

1. videti, gledati se

2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

3. pren. videti se, prepoznati se

C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

Č) m

1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč

2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče

3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati

4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

velínă -e adj.
□ hârtie velină zelo bel/satiniran papir

vierge [vjɛrž] adjectif deviški, čist, nedolžen, nedotaknjen

feuille féminin de papier vierge bel, nepopisan list papirja
forêt féminin vierge pragozd
garçon masculin vierge devičnik
neige féminin vierge deviški, nepoteptan sneg
pellicule féminin; film masculin vierge še neuporabljen film
terre féminin vierge ledina
vigne féminin vierge divja trta
(religion) la (Sainte) Vierge devica Marija
Vierge Marijina podoba, kip

vitriól kemija (galica) vitriol moški spol

bel (moder, zelen) vitriol (galica) vitriol blanc (bleu, vert)
politi z vitriolom vitrioler

volere^*

A) v. tr. (pres. vōglio)

1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

2. hoteti, zahtevati

3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon

5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti

6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

10. dopustiti, dopuščati

11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud

14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se

C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja

voščéno adv.
voščeno bel, bled cereo

vréden (-dna -o) adj.

1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

Wand, die, (-, Wände) stena; alpinistisch stena, ostenje; Geographie von Trogtälern: pobočje; [Schiffahrt] Schifffahrt platnica (škripca); figurativ zid; spanische Wand španska stena; weiß wie eine Wand bel kot zid; die eigenen vier Wände lastni zidovi; figurativ eine Wand von Schweigen zid molka; Wand an Wand wohnen mit biti neposreden sosed z; an die Wand drücken/spielen potisniti ob zid; an die Wand stellen jemanden postaviti pred zid (ustreliti); für/gegen eine Wand reden govoriti gluhim ušesom; es ist, um die Wände hochzugehen človek bi skočil iz kože

white³ [wáit] prehodni glagol
(po)beliti, prebeliti; napraviti belo
figurativno površno napraviti lepo (dobro)

to white out tisk pustiti bel (prazen) prostor

without² [wiðáut] prislov
zastarelo od zunaj, z zunanje strani; zunaj, zunaj hiše; brez

we must take this or go without moramo vzeti to ali iti brez
white within and without bel znotraj in zunaj

zid moški spol (-u/-a; -ovi) die Mauer, (stena) die Wand (betonski Betonmauer, kamnit Steinwand, Steinmauer, kiklopski Zyklopenmauer, kletni Kellerwand, notranji Innenwand, ograditveni Umfassungsmauer, podporni/oporni Stützmauer, Futtermauer, Fußmauer, požarni Brandmauer, predalčni Fachwerkwand, pregradni, predelni Scheidemauer, protihrupni Lärmschutzwand, samostanski Klostermauer, temeljni Grundmauer, Fundamentmauer, vrtni Gartenmauer, zaporni Sperrmauer, Schildmauer, zaščitni Schutzmauer, zunanji zaščitni Vormauer, zunanji Außenmauer, iz votlakov Hohlblocksteinwand, jetnišnice Gefängnismauer); das Mauerwerk (nabiti Stampfmauerwerk, vliti Gussmauerwerk, opečni Backsteinmauerwerk, iz naravnega kamna Natursteinmauerwerk, iz oblic Feldsteinmauerwerk, iz lomljencev Bruchsteinmauerwerk, iz klesancev Hausteinmauerwerk, iz kvadrov Quadermauerwerk, rustikalni Bossenwerk)
doprsni zid die Brüstung
kolenčni zid der Drempel, der Kniestock
fizika, letalstvo zvočni zid die Schallmauer
živi zid figurativno die Menschenmauer, šport die Mauer
religija zid solza die Klagemauer
gradnja/postavitev zidu der Mauerbau
odprtina v zidu der Mauerdurchbruch
telo zidu der Mauerkörper
zgornji del zidu die Mauerkrone
figurativno bel kot zid käseweiß, geisterbleich, weiß wie eine Wand
biti potisnjen ob zid mit dem Rücken zur Wand stehen
iti z glavo skozi zid mit dem Kopf durch die Wand wollen
postaviti koga pred zid (ustreliti) (jemanden) an die Wand stellen
potisniti ob zid an die Wand drücken, pri tekmi: an die Wand spielen
zaletavati se z glavo ob zid mit dem Kopf gegen die Wand rennen

zíd (-a, -ú) m

1. muro (pl. muri, mura); parete; muraglia:
porušiti zid abbattere un muro
sezidati zid costruire, erigere un muro
betonski zid muro di calcestruzzo
opečnat zid muro di mattoni, di cotto
predelni, slepi zid muro divisorio, cieco
suhi zdi muro a secco
oporni zid muro di sostegno
obrambni, zaščitni zid muro di difesa

2. pren. muro:
zid predsodkov, nezaupanja il muro dei pregiudizi, della diffidenza
zid molka muro di silenzio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti zidu parlare al muro
pren. pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
pren. hoteti, riniti z glavo skozi zid andare con la testa contro il muro
pren. biti naveličan mestnih zidov essere stufo della vita in città
bel kot zid pallido come un cencio
gluh kakor zid sordo come una campana
hist. Berlinski zid muro di Berlino
arheol. kiklopski zid mura ciclopiche
kitajski zid muraglia cinese
hist. zid solza muro del pianto
fiz. zvočni zid muro del suono

ἀργεννός 3 (= ἀργής) ep. bel, bliščeč, snežnobel.

ἀργής, ῆτος [dat. in acc. ep. ἀργέτι, ἀργέτα] ἀργεννός ep. poet, ἀργινόεις ep. [Et. ἀργεννός iz ἀργεσνός, kor. areg' svetel sem; lat. arguo, osvetlim, prepričam; sor. ἄργυρος; lat. argentum, gršk. še ἀργός, ἄργυφος (-φος iz kor. bhē, "bel")] blesteč, bliščeč, lesketajoč, svetlobel.

ἀργός¹ 3 ep. (gl. ἀργής) 1. bleščeč, blesteč, migljajoč, bel. 2. hiter, uren, brzonog (pes).

διά-λευκος 2 napol bel, z belino pomešan.

λαμπρός 3 (λάμπω) 1. o stvareh: a) svetel, bleščeč, jasen, sijajen, bister ὄμμα, prozoren, čist ὕδωρ, bel, čist χιτών, krepek, močen, silen ἄνεμος, jasen, zvonek, razločen φωνή; b) jasen, umljiv, νίκη sijajen, popoln, gotov. 2. o osebah: slaven, sloveč, imeniten, ugleden, ponosen, krasen, lep. – adv. λαμπρῶς bliščeče, sijajno, popolnoma, silno.