-
anīlis -e, adv. anīliter (anus), starčevski (= starke [gen.], kakor starka), babji: vultus, curae V., passus, rugae O.; slabš. s stranskim pomenom: babjeverno, topoumno, klepetavo: ineptiae paene aniles Ci., superstitio(nes) Ci. idr., fabellae Ci. babji klepet, pri H. (Sat. II, 6, 77) pa pestunjske, t.j. otroške pravljice (kakršne pripovedujejo pestunje otrokom, torej ne slabš. [otročje]), fabula Q. idr., quae... anilia... habentur Lact. starinsko, id dicitis superstitiose atque aniliter Ci. po babje, poëta... aniliter desipuit Lact.
-
animālis -e (anima)
1. zračen: natura animantis vel terrena vel ignea vel animalis Ci.
2.
a) act. oživljajoč (oživljiv), životvoren, življenjski (naspr. inanimus, inanimālis): intellegentia Ci. duševna življenjska moč, duševna vitalnost, ducere cibum animalem Ci. dihati, a. spiritus Vitr., Plin. oživljajoči duh, življenjski duh, življenjske moči; subst. neutr.: omnia constant... ex animali et inanimali Tert.; v pl. animālia Ap., Tert.
b) pass. z dušo obdarjen, ki ima dušo, živ: quadrupes inanima cum animali sono Pac. ap. Ci., exemplum Ci. živi izvirnik, corpora Lucr., res animales Q., dii animales Labeo ap. Serv. bogovi, ki so nastali iz človeških duš (kot npr. penates, dii viales), hostia animalis Macr., Arn., Serv. žrtev, od katere se je bogovom darovala le duša (življenje), meso pa je bilo namenjeno svečenikom. — Od tod subst.
1. animālis -is, f živo bitje, žival: Ap.
2. animal -ālis, n živo bitje, živa stvar, žival: cum inter inanimum et animal hoc maximum interest, quod animal agit aliquid Ci., quod est animal, motu cietur interiore Ci., profiteri,... hunc mundum animal esse Ci., Charybdis si fuit, animal unum fuit Ci., animal sagax homo Ci., animalia inanimaque omnia rigentia gelu L., sanctius animal deerat, natus homo est O., bipedum solus homo animal gignit Plin.; occ. žival (naspr. homo): multa ab animalium vocibus translata in homines Varr., alia animalia gradiendo, alia serpendo ad pastum accedunt, alia volando, alia nando Ci., ne a muribus aliove animali abstinerent L., animalia noxia Col. mrčes; od tod pren. slabš. o človeku: funestum illud animal Ci. zver(ina), divjak. — Adv. animāliter (po) živalsko (naspr. spiritualiter): Eccl., vivere Aug.
-
anís moški spol janež; janeževec
llegar a los aníses k poobedku, t. j. prepozno priti
ahí está un grano de anís (ironično) zares, to je pa zelo važno
-
ankommen*
1. priti, prispeti, dopotovati
2. bei einem Publikum: gut/schlecht ankommen imeti uspeh/ne imeti uspeha, biti dobro/slabo sprejet; schlecht ankommen bei slabo naleteti pri
3. gegen etwas upirati se (čemu)
4. (überkommen) Bedenken usw.: lotevati se (koga)
5. ankommen auf es kommt darauf an (vse) je odvisno od, bistveno pa je, da; es kommt nicht aufs Geld an: denar ni bistven; es auf etwas ankommen lassen tvegati (kaj)
-
annālis -e (annus)
1. eno leto trajajoč, enoleten, leten: tempus Varr., Icti., solis cursus Varr., sexus Tert.
2. ki se tiče leta (let), leten: lex annalis, leges annales Ci. zakon(i), ki je (so) določal(i) kandidatom za častne službe potrebno starost, liber annalis Q. ali libri annales Verr. ap. Gell., Serv. = subst. annālis -is, m (sc. liber), nav. pl. annālēs -ium, m letnik(i), letopis(i). V njih so kronološko popisovali glavne dogodke leta sprva višji svečeniki, pontifices maximi; zato se imenujejo ti konec vsakega leta objavljeni letopisi annales pontificum maximorum Ci. ali annales pontificum Q., (zaradi njihovega uradnega značaja) tudi annales publici Ci. državni letopisi, najpogosteje pa annales maximi Ci., Verr. ap. Gell., Macr., Serv. véliki letopisi. Ko so Galci l. 389 Rim osvojili in zažgali, je bilo vse to letopisje uničeno. Pozneje so sestavljali take letopise učenjaki, npr. Q. Fabius Pictor (l. 200) in L. Cincius Alimentus (l. 150) v grškem, Cassius Hemina (l. 150), Q. Claudius Quadrigarius (l. ?) in Q. Valerius Antias (l. 60) v lat. jeziku: annales Varr., annales populi Rom. et monumenta vetustatis Ci., erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci., aliquid in annales referre L., annales prisci L., O., annales vetustiores L., annales Fabii Pictoris Plin. = annales Fabii Gell.; annales imenuje tudi Enij svojo epsko pesnitev o rim. zgodovini, od tod annales Ennii Suet. Tako tudi Cornelii Taciti ab excessu divi Augusti annalium libri = „zgodovina“ (njegove historiae pa = „sodobna zgodovina“). Redkeje se rabi sg. annalis -is, m, in to večinoma le o posamezni knjigi kakega letopisa: Atticus... in annali suo scriptum reliquit N., est igitur sic apud illum (Ennium) in nono, ut opinor, annali Ci. (natančneje: de libro Ennii annali sexto Q.), Ennius... propter eos sextum decimum adiecit annalem Plin., posuimus igitur verba ipsa Quadrigarii ex annali eius VI transscripta Gell.; pri poznejših piscih tudi: in duodevicesimo annalium (nam. in duodevicesimo annali) Sen. ph., in tertio annalium (nam. in tertio annali) Gell. Pesn.: annales nostrorum audire laborum V. zgodovino. Kot nom. propr. Annālis -is, m Analij, naziv Vilijevega rodu po ljudskem tribunu Luciju Viliju (L. Villius), ki je prvi sprožil zakon, ki je določal starost, potrebno kandidatom za častne službe: Ci. ap. Q., L.
-
anne (iz atne „ali pa“, sinkop. an, gl. to geslo) ali: filius anne quis nepotum V.; tudi v prvem členu: anne putandum est? V.
-
antepāgmentum -ī, n (ante in pa[n]gere) arhit. oklad, oklep, okvir, podboj: Ca., Vitr., P. F.; ant. superius Vitr. vrhač.
-
antesīgnānus -ī, m (ante in sīgnum)
1. voj. „pred zastavami se boreči“, prvoborec, nav. v pl. antesignani; tako so se najbrž imenovali sprva le hastati (ker so pri napadu stopili „ante signa“), ko pa so uvedli razpostavitev vojske po manipulih, so bili antesignani pač hastati in principes (ker so se bojevali pred legijskim orlom, ki je bil pri triarijih): Varr., pugna exorta est... non illa ordinata per principes, hastatos et triarios, nec ut pro signis antesignanus (kolekt.), post signa alia pugnaret acies L. Pri Cezarju prvoborci = pri vsaki legiji izbrana četa kakih 300 mož, ki so bili lahko oboroženi (expediti) in zato vselej pripravljeni za prvi spopad in zanj tudi uporabljani; med njihove naloge je spadalo tudi naglo zasedanje pomembnih krajev: Ci., L., Cu, unius legionis antesignanos occupare eum tumulum iubet C.
2. pren. v sg. prvoborec: fueras in acie antesignanus Ci. (o Antoniju); o razbojniškem poglavarju: Ap.
-
antično prislov
1. (v antičnem slogu) ▸ ókori
Gostje so se zbrali v prekrasnem antično obarvanem ambientu, kjer so bili deležni pogostitve s šampanjcem. ▸ A vendégek egy csodálatos, ókori stílusú környezetben gyűltek össze, ahol pezsgővel kínálták őket.
2. (starodobno) ▸ ómódian
Sliši se antično, a rdeča dejansko straši nasprotnike, hkrati pa vzpodbuja samozaupanje. ▸ Kicsit ómódian hangzik, de a vörös szín az ellenségnek ijesztő, egyben pedig növeli az önbizalmat.
-
antipodēs -um, acc. -as, m (gr. ἀντίποδες) protinožci: Lact., Serv., Aug.; iron. o ljudeh, ki delajo iz dneva noč, iz noči pa dan: Sen. ph. — Soobl. antipodae -ārum, m: Isid.
-
antitalent samostalnik
(kdor nima talenta) ▸ antitalentum
Rad poslušam glasbo, za ples pa sem antitalent. ▸ Szeretem hallgatni a zenét, de a táncban antitalentum vagyok.
Lahko rečem, da sem bil tekaški antitalent, ampak bolj zaradi pomanjkanja volje kot sposobnosti. ▸ Mondhatom, hogy antitalentum voltam a futásban, de ez inkább az akarat, mintsem a képesség hiányából adódott.
-
Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:
1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.
2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.
3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.
4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.
5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.
6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.
7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:
1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.
2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.
3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod
1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.
2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.
-
Apīcius -iī, m Apicij, rim. priimek. Posebno M. Gavius (Gabius) Apicius Mark Gavij (Gabij) Apicij, najslavnejši rim. sladkosnednež in gastronom v času Avgusta in Tiberija: Sen. ph., Plin., T.; od tod Apīcius, naslov knjige o kuharstvu, ki je ohranjena, njen pisatelj (menda iz 3. st. po Kr.) pa je neznan. Od tod adj.
1. Apīcius 3 Apicijev, apicijski =
a) omenjenega M. Gabija Apicija: epulones Sid.
b) poimenovan po nekem Apiciju (v dobi Katona st. ali pred njo): uva Ca., Varr., Macr.; subst. Apīcium -iī, n (sc. vinum) apicijsko vino: Ca., Varr.
2. Apīciānus 3 Apicijev, apicijski: coctura Plin., condimenta Tert.
-
apophorēta -ōrum, n (gr. ἀποφόρητα) darovi, ki so jih ob saturnalijah, pa tudi pri drugih priložnostih, dajali gostom po pojedini za domov, pojédinska darila: Petr., Mart., Suet. idr.; sg. apophorētum: Aug.
-
approach2 [əpróuč] samostalnik
bližanje, dostop, pot, vhod; zbliževanje; poskus; ukrep; stališče; način obdelave
(golf) igra okoli jamice
it was his nearest approach to crying malo je manjkalo, pa bi se bil zjokal
at the approach of day ob jutranji zarji
easy of approach lahko dostopen
to make the first approach narediti prvi korak
the castle is approached by this road do gradu se pride po tejle cesti
-
appui [apɥi] masculin podpora, opora; naslon; poudarek; pomoč
à l'appui de za podkrepitev, za dokaz
avec preuves à l'appui s podkrepilnimi dokazi
sans appui brez pomoči
à hauteur d'appui v prsni višini
pièce féminin à l'appui dokazna listina
point masculin d'appui oporišče
être l'appui de quelqu'un, servir d'appui à quelqu'un biti komu v oporo
prendre appui sur quelque chose nasloniti, opreti se na kaj
prendre sous son appui vzeti koga v svoje varstvo
prêter son appui à quelqu'un pomagati komu
venir à l'appui de quelqu'un komu pa pomoč priti, podpreti ga
-
après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za
vingt ans après dvajset let pozneje
après cela po tem, nato
après quoi nakar
l'un après l'autre eden za drugim
après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
d'après po, posneto po
d'après nature po naravi
d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
longtemps après dolgo potem
peu après, peu de temps après malo potem
immédiatement après, aussitôt après takoj nato
ci-après dalje spodaj
et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
la page d'après naslednja stran
l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
l'année d'après v naslednjem letu
après coup naknadno, prekasno, prepozno
après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
après que potem ko
après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
courir après quelqu'un teči, letati za kom
crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
être après son travail (familier) biti vedno pri delu
elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
soupirer après zdihovati, hrepeneti po
venir après quelqu'un priti za kom
-
Āpulēius (slabše Appulēius) 3 Apulej(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime,
1. L. Apuleius Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, demagog in tr. pl.; l.101 in 100 je predlagal zakon, po katerem naj bi Marijevim vojakom podelili zemljišča v Galiji (lex agraria), ter zakon, po katerem naj bi kaznovali vsak upor zoper ljudske tribune kot zločin žalitve veličanstva (lex de maiestate); po senatovi zaroti ga je umorilo razdraženo ljudstvo: Ci. idr.
2. L. Ap. Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, l.69 je poveljeval pod Metelom na Kreti in l.58 upravljal Makedonijo: Ci. — Iz tega rodu pa ni bil L. (?) Apuleius Lucij (?) Apulej iz Madavre v Afriki, rim. pisatelj, roj. ok. l.125 po Kr.; njegova dela so ohranjena: Aug., Non. — Kot adj.: Apuleia lex Ci. idr. zakon ljudskega tribuna Lucija Apuleja = lex de maiestate; adj. Āpulēiānus 3 Apulejev, apulejski: pecunia M. Antonius ap. Ci. nekega sicer neznanega Marka Apuleja, seditio Fl. ljudskega tribuna Lucija Apuleja, ponderis Apuleiani flumen Sid. pisatelja Lucija Apuleja.
-
aquārius 3 (aqua) vôden, za vodo: Gell., Amm., urceus Ca., vas Varr., Icti., rota Ca., Lamp., cotes Plin., provincia Ci. nadzorstvo nad vodovodi (ki je spadalo v področje kvestorja v Ostiji). Subst.
1. aquārius -iī, m
a) vod(n)ar, vodonosec, α) ki je v Rimu nosil vodo v hiše in obenem posloval tudi kot zvodnik: Iuv. β) pri Judih eden izmed sužnjev v templju, ki je nosil vodo, potrebno pri bogoslužju: Hier.;
b) cevar, vodovodar, vzdrževalec vodovodnih cevi, eden izmed javnih slug (apparitores), ki so morali kot nižji edilovi uradniki, pozneje uradniki nadzornika vodovodov (curator aquarum), skrbeti za snažnost vodovodov in primerno razdelitev vode po cestah in hišah, pri čemer pa niso vselej pošteno ravnali: Caelius in Ci. ep., Front., Cod. I.;
c) Aquārius -iī, m ozvezdje Vodnar, Vodolij (Ὑδροχόος): Varr., Ci. (Arat.), O., Plin., Hyg.; sonce stopi v znamenje Vodnarja sredi januarja, od tod: inversum contristat Aquarius annum H. začetek deževja (v Italiji).
2. aquārium -iī, n
a) napajališče: Ca.
b) vrč za vodo: Plin. ap. Char.
-
aquí tu, tukaj; semkaj; sedaj; tedaj
de aquí odslej
aquí mismo ravno tu; takoj
de aquí a un poco kmalu
de aquí a ocho días čez teden dni, danes teden
de aquí para allí tu pa tam
hasta aquí do tu; doslej
aquí para entre los dos med nama povedano
¡aquí! pozor!
¡aquí de Dios! bog mi pomagaj!
¡he aquí! ¡ve aquí! ¡ved aquí! glej no!