Abertausende, pl, (von Menschen) tisoči in tisoči, na tisoče (ljudi), nešteto
abgeben* oddati, oddajati, Urteile, Erklärungen, Anteile: dajati, dati, Arzneimittel: izdajati; Technik odvajati; Leistung: prenašati na; Schleim: izločati, izpuščati, beim Schach - einen Zug: kuvertirati; einen guten Arzt usw. biti dober zdravnik ipd., figurativ eine Heimat: figurirati kot; sich mit etwas abgeben ubadati se, ukvarjati se z
abiciō -ere -iēcī -iectum (ab in iacĕ,re)
I.
1. odvreči, odmetati, proč, vstran, od sebe, s sebe vreči (metati): togam Ci., scutum Ci., suasor fui armorum non deponendorum, sed abiciendorum Ci. ep., si te forte uret sarcina ..., abicito H., statuas aëneas in propatulo domi abiecit N., abi. amiculum Ci., infantes Arn. izpostaviti; preg.: abi. scutum, hastam Ci. = vse pustiti, obupati.
2. pren.
a) pognati, (po)tratiti: Pl., Ter., pecuniam Ci., moecha agros abiciet Ph.
b) odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, pustiti (puščati) kaj: Pl., memoriam veteris doloris, dolorem, curam, oboedientiam, amorem, timorem, aedificationem, consilium aedificandi, consilium belli faciendi Ci., spem omnem Ci., Cu., salutem pro aliquo ali vitam Ci. žrtvovati, personam abicere et sumere Ci., se abi. Ci. sam nad sabo obupati, abiciamus ista Ci. pustimo to, sapere est abiectis utile nugis H. pustivši šale, abi. legem L., uxorem Aur. zavreči.
— II.
1. dol, na tla vreči (metati): glebam in sepulcrum Varr., Cu., anulum in mare Ci. ali in profundum Val. Max., phialam in pelagus Cu., insigne regium de capite Ci., frumentum ex equo L., tela ex vallo C., caput centurionis ante pedes eius L.; pogosto refl.: se in herba Ci., se in puteos Cu. ali se e muro in mare Ci. strmoglaviti, se humi Plin. = corpus humi Cu., ubi se abiceret T.; abs.: multis vulneribus acceptis se abiecit exanimatus Ci., de industriā se abiecit Val. Max.; poseb.o prosečih: abi. se ad pedes ali se alicui ad pedes ali se ad alicuius pedes Ci. na kolena pasti, vreči se pred koga, poklekniti pred kom, ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci. pred mnogimi sem zate proseč padel na kolena; occ. (v boju) pobi(ja)ti, podreti (podirati), uničiti (uničevati): Val. Fl., Servilium ad terram virgis abiectum Ci., super abiectum (hostem) pede nixus V.; abi. Erymanthiam beluam Ci.: poët. podreti, ustreliti
2. oddaljiti: tenebris abiectis Enn., Ap. ko je bila prešla.
3. pren.
a) poraziti, ponižati (poniževati), znižati (zniževati), (o)slabiti, omalovaževati: intercessorem Ci., sic te abicies atque prosternes, ut ... Ci., exaggerantem virtutem Ci., auctoritatem senatūs Ci., extenuantem cetera et abicientem Ci., natura ceteras animantes ad pastum abiecit Ci. je uklonila, cogitationes suas in rem tam humilem abicere Ci. tako nizko nameriti, ea lex tota a me reprehensa et abiecta est Ci., abi. hostem, inimicum Val. Max., animum Q. srčnost vzeti duhu.
b) (v govoru) nemarno podtakniti (podtikati): numquam agit hunc versum Roscius ..., sed abicit Ci., ponendus est ... ambitus, non abiciendus Ci. perioda se mora polagoma zaključevati, ne pa naenkrat končati. — Od tod adj. pt. pf. abiectus 3, adv. -ē
I.
1. (tja) vržen: olor udis abiectus in herbis O. ležeč.
2. nemarno izdelan, nemaren, nizek = brez poleta: comicorum senarii propter similitudinem sermonis ... sunt abiecti Ci., oratio humilis et abiecta Ci. (naspr. alta et exaggerata).
— II.
1. podrt, poražen, oslabljen: Mars spoliantem evertit ab abiecto Ci. od premaganega, nimiis adversarii viribus abiectus Ci., civitas Spartana iacet armis nostris abiecta Val. Max.
2. pren.
a) pobit, potrt, malosrčen, malodušen, obupan: se perculsum atque abiectum sentit Ci., abiecta metu filia (civitas) Ci., nec abiecte illum casum tuli Ci., ne quid abiecte faciamus Ci.; z loc.: maestior et abiectior animi (v srcu) L.
b) nizek (po rodu, stanu ali mišljenju), zavržen, zaničljiv, podel: Aur., vestra familia abiecta et obscura Ci., homines abiecti ac perditi Ci., nihil humile, nihil abiectum cogitare Ci., aut animus abiectior aut spes fractior Ci., animus abiectissimus Q., abiectissimum negotium Val. Max., sordidus et abiectius nati T., abiectius se proicere Amm.
abiēs -etis, f
1. jelka, hoja: Enn., Varr. fr., Plin., Vitr., abietis arbores L. jelovi rili, sectae abietes L. jelove deske, sectāque intexunt ábi͡ete costas V. iz jelovih desk; kolekt.: colles nemus ábi͡ete cingunt V. z jelovjem.
2. met. iz jelovine narejene reči
a) ladja: labitur vadis abies V.
b) jelovo kopje: transverberat ábi͡ete pectus V.
c) pismo na jelovi deščici: Pl.
č) platnici pisalne deščice: Mart.
ableiten odvajati, odvrniti, einen [Fluß] Fluss: preusmeriti; (herleiten) izpeljevati, izpeljati, sich ableiten aus izvirati iz; Chemie pridobivati, pridobiti (von iz) ; eine Last auf: prevajati na; jemanden von einem [Entschluß] Entschluss: odvračati, odvrniti
ablösen
1. odluščiti, odstraniti, Wandgemälde: sneti, Chemie odtapljati, odcepiti; Technik ločiti; sich ablösen Belag: odstopati, odpadati, luščiti se
2. Verpflichtungen: odkupiti
3. jemanden, etwas: slediti (komu, čemu), naslediti (koga, kaj), (ersetzen) nadomestiti, zamenjati, stopiti na mesto (A wird abgelöst durch B B stopi na mesto Aja)
aboard1 [əbɔ́:d] prislov
na ladjo, na ladji, na palubo, na palubi, na krov, na krovu, v letalo, na letalu
to go aboard vkrcati se
to come to aboard pristati
to keep the land aboard pluti ob obali
železnica, ameriško all aboard for Boston potniki za Boston vstopite
aboard2 [əbɔ́:d] predlog
na krovu, na palubi, na krov, na palubo (česa)
to lay aboard of usidrati se poleg
to fall aboard (of) a ship spopasti se z ladjo
arhaično, dobesedno to fall aboard of (ali with) s.o. zastopiti komu pot, spreti se s kom
abōminor -ārī -ātus sum
1. želeti si, da gre proč kako zlo znamenje, kako zlo ali sploh kakšna neugodnost, želeti, da bi kaj ne bilo zlo znamenje, da bi kaj (hudega) prešlo ali se odvrnilo od človeka, zaklinjati kaj, zavrniti (zavračati), od tod tudi ne želeti česa, imeti odpor do česa, mrzeti kaj (naspr. optare): quod nos maxime abominamur, vos autem ante omnia optaretis L., abominatus mentionem tam foedi facinoris L., abominari incendia Plin. iun.; kot vrinek: quod abominor O., Cu., Plin. iun. česar bog ne daj; z inf.: haec universa habere ... abominabitur Sen. ph.; abs.: Q., Suet., bene facitis, quod (da) abominamini L. — Pass. abōminandus 3 zasovražljiv: nomen L., infelicitas Q.; abōminātus 3 osovražen, mrzek, zoprn: semimares L., parentibus abominatus Hannibal H.
2. kaj hudega komu želeti, izbrati: crurum eius fragium Ap. — Od tod adv. pt. pr. abōminanter na mrzek (gnusen) način: Cod. Th.
abpassen
1. eine günstige Angelegenheit: počakati na, jemanden (abfangen) prestreči
2. die Länge: prilagoditi, Maschenware (formen) oblikovati; etwas gut abpassen dobro preračunati