pomanjkanj|e2 srednji spol (-a …) česa: der Mangel; (izpad) das Fehlen, das Nichtvorhandensein; (nezadostne količine) die Knappheit (von), der [Engpaß] Engpass (v preskrbi [Versorgungsengpaß] Versorgungsengpass); die Verknappung (von); die -knappheit (denarja Geldknappheit); die -losigkeit (domišljije Phantasielosigkeit, občutka Instinktlosigkeit, stila Stillosigkeit, spoštovanja Respektlosigkeit, teka Appetitlosigkeit, zanimanja Interesse(n)losigkeit); die -armut (idej Ideenarmut, kapitala Kapitalarmut, stikov Kontaktarmut, vode geografija Wasserarmut)
pomanjkanje kulture die Unkultur
der -mangel (apnenca Kalkmangel, beljakovin Eiweißmangel, časa Zeitmangel, denarja Geldmangel, deviz Devisenmangel, dežja Regenmangel, goriva Brennstoffmangel, hormonov Hormonmangel, hrane Nahrungsmangel, inzulina Insulinmangel, kalcija Kalkmangel, kisika Sauerstoffmangel, kisline Säuremangel, materiala Materialmangel, osebja Personalmangel, barvila Farbstoffmangel, prostora Raummangel, Platzmangel, soli Salzmangel, spanja Schlafmangel, svetlobe Lichtmangel, učiteljev Lehrermangel, vitaminov Vitaminmangel, vode Wassermangel, zraka Luftmangel, železa Eisenmangel)
… pomanjkanja Mangel-
(bolezen die Mangelkrankheit, Mangelerkrankung, simptom die Mangelerscheinung)
zaradi pomanjkanja česa: mangels (des), aus Mangel (an)
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
zaradi pomanjkanja dokazov pravo aus Mangel an Beweisen
Zadetki iskanja
- Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:
1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.
2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.
3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.
4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.
5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.
6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.
7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.
8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.
9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.
1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).
2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell. - porcīnārius -iī, m (porcinus) svinjski trgovec, trgovec s svinjami (prašiči): quanta pernis pestis veniet, quanta labes larido, quanta sumini absume[n]do, quanta callo calamitas, quanta laniis lassitudo, quanta porcinariis Pl.
- Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:
1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.
2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.
3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.
4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.
5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.
6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši). - porcus -ī, m (iz indoev. *pork̑o- prašič; prim. gr. πόρκος prasec, sl. prasec, prase, prašič, stvnem. far(a)h prasec, lit. paršẽlis = stvnem. farhilī(n) = nem. Ferkel pujsek, prašiček)
1. prasec, prašič, prase, pujs, svinja: Ca., Col., Plin. idr., p. femina Ci. prasica, svinja, porcus lactens Varr. sesno prase, Troianus Macr. = z drugimi živalmi polnjen prašič (kot jed); kolekt.: villa abundat porco Ci.; kot psovka (debeluhom in lagodnemu življenju) prase(c), prašič(ek), pujs = ožrljivec, požrešnež, uživač, gurman, sladokusec: porcus Umber Cat., Epicuri de grege porcus H.
2. metaf.
a) žensko (deviško) spolovilo: nam et nostrae mulieres, maxime nutrices, naturam qua[m] feminae sunt in virginibus appellant porcum, et Graecae choeron, significantes esse dignum insigne nuptiarum Varr.
b) porcus marīnus, tudi samo porcus morska svinja, morski prašič, neka morska riba (prim. gr. πόρκη ostriž): Plin.
c) kot voj. t.t. porci caput „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: acriter imminentes desinente in angustum fronte, quem habitum caput porci simplicitas militaris appellat, impetu disiecit Amm. - pospeš|evati (-ujem) pospešiti
1. pri gibanju, reakcijo: beschleunigen
2. (podpirati) fördern (tudi denarno), (dajati ugodnosti) begünstigen; (podpirati razvoj, nadaljevanje) vorantreiben, voranbringen; proizvodnjo: ankurbeln
ki pospešuje: inflacijo inflationstreibend
prodajo verkaufsfördernd
medicina izločanje seča harntreibend
izločanje mleka milchtreibend
izločanje sluzi schleimlösend
izločanje žolča galle(n)treibend
prebavo verdauungsfördernd
prekrvitev durchblutungsfördernd
strjevanje gerinnungsfördernd - pošiljátelj sender; forwarder; addresser; consigner; (denarja) remitter, transmitter; (z ladjo) shipper
pošiljátelj N.N. forwarded by N. N. - poténca (-e) f
1. (spolna zmožnost) potenza (sessuale)
2. (zmožnost, zmogljivost) potenza; vigore; potere:
ustvarjalna potenca potenza creativa
ekonomska potenca države potere economico di un Paese
3. mat. potenza:
druga potenca quadrato, seconda potenza (di un numero)
na n-to potenco, na (potenco) n all'ennesima potenza - praebia -ōrum, n (praebēre) amulet: in Stigmatia „praebia“ a praebendo, ut sit tutus, quod si[n]t remedia in collo pueris Varr., praebia rursus Verrius vocari ait ea remedia, quae Gaia Caecilia, uxor Tarquini Prisci, invenisse existimatur, et inmiscuisse zonae suae, qua praecincta statua eius est in aede Sancus, qui deus dius fidius vocatur; ex qua zona periclitantes ramenta sumunt P. F., ea vocari ait praebia, quod mala prohibeant P. F.
- praedīvīnō -āre (prae in dīvīnāre) (vnaprej) (za)slutiti, naprej vedeti: quasi volturii triduo prius praedivinant quo die e[ss]uri sient Pl., ab ha[e]c ea[n]dem voce[m] qui facile fantur facundi dicti et qui futura praedivinando Varr., cum alioqui praedivinaret hoc, quod accidit Ps.-Q., quod futurum cum praedivinasset Caesar Front., praedivinant enim ventos imbresque Plin.
- prae-gnāns -antis, abl. sg. -ī, pl. n -ia, gen. -ium (etim. nedognana beseda)
1. noseča, nosna, breja: Plin. iun., Cels., G. idr., sponsa Naev. fr., praegnantem (praegnantes) facere Pl., boves, sus, ovis Varr., uxor, Dionysii mater Ci., soror Ci. ep., Cisseis regina V., Roxane Cu., canis H., equa, perdices, asinae Plin., facere aliquam praegnantem Iuv., gravida est, quae iam gravatur conceptu; praegnans velut occupata in generando, quod conceperit; inciens propinqua partui, quod incitatus sit fetus eius P. F.; šalj.: plagae praegna(n)tes Pl. hudi udarci; subst. praegnantes Ap. nosečnice; (o drevesih, rastlinah, kamnih idr.) poln: praegnante corymbo Pr., praegnans cucurbita serpit Col., lapis ille praegnans intus alio Plin., praegnantium (sc. arborum) rumpitur cortex Plin., praegnantes, hoc est germinatione turgentes (sc. surculi) Plin., nitrariae praegnantes Plin., omnes arbores fiunt praegnantes Vitr., praegnantes cariotides cadebant Stat.
2. metaf. strčeč (štrleč), napet, poln: praegnans veneno (sc. vipera) Plin., tenui praegnantem stamine fusum (preslico) … torquetis Iuv. — Soobl. prae-gnās -ātis: Pl., Ter., Varr., Macr., Fr., M.; gen. pl. praegnatium: Char.; acc. pl. praegnatis: etiam de tergo ducentas plagas praegnatis dabo Pl. - praemior -ārī (praemium) izgovoriti (izgovarjati) si plačilo, pleniti: suspecta rapacitas, quod constabat in co[g]n[i]tionibus patris nundinari praemiarique solitum Suet., sequimini me, praemiati Nov. ap. Fest.
- prae-optō -āre -āvī -ātum (prae in optāre)
1. bolj želeti, raje hoteti: Cat., C., Val. Max., T. Q. Front. idr., nemo non illos sibi quam vos dominos praeoptet L., sterilem platanum tonsasque myrtos quam maritam ulmum et uberes oleas praeoptaverim? Q.; z inf.: meumque potius me caput peric[u]lo praeoptavisse quam is periret ponere Pl., ut obliti cladium suarum perire ipsi quam non perdere eos praeoptarent Iust., perire T., nudo corpore pugnare C., immerito quam iure violari Cu.; z ACI: adeo n' pervicaci esse animo, ut puerum praeoptares perire Ter.; s finalnim stavkom: praeoptavisti amorem tuom uti virtuti praeponeres Pl.
2. praeoptare aliquid alicui rei prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: equitis filiam nuptiis generosarum N., Punicam Romanae societatem L., suas leges Romanae civitati L., otium urbanum militiae laboribus L. - praestīgiātor -ōris, m (praestīgiae) (slepilni, sleparski) igralec (glumač), mamilec, slepar, varavec, varljivec, goljuf, prevarant, rokohitrec, slepar, zapeljivec, iluzionist, žongler: Prud., nescioquis praestigiator hanc frustratur mulierem Pl., quae ab scientia voca[n]tur aliqua ut praestigiator Varr., praestigiatorum acetabula et calculi Sen. ph., senem et praestigiatorem Theodorum Plin., praestigiator furatur Ap. — Starejša (prvotna) obl. praestrīgiātor (prim. praestīgiae): Pl.
- prážen
pražen krompir pommes ženski spol množine (de terre) sautées (ali rissolées)
praženo meso carbon(n)ade ženski spol - pražen|ec1 moški spol (-ca …) jed: der Schmarren (cesarski Kaiserschmarr(e)n)
- prehendō -ere, prehendī, prehēnsum ali (redkeje) skrč. prēndō -ere, prēndī, prēnsum (iz *prai-hendō; indoev. kor. *ghe(n)d- prijeti, doseči; prim. gr. χανδάνω (*ghend-), aor. ἔ-χαδ-ον (*ghn̥d-) prijeti, pf. κέχονδα, fut. χείσομαι (*ghend-s-), got. bigietan najti, dobiti, doseči, prejeti stvnem. pigezzan doseči, stvnem. firgezzan = nem. vergessen, lat. hedera, menda tudi praeda)
1. prije(ma)ti, (za)grabiti, zgrabiti, pograbiti, popasti (popadati): aliquem pallio Pl., dextram Ci., aliquem manu Cu., Ci., prensis capillis O., ornabat locum, quem prehenderat Ci.
2. occ.
a) prije(ma)ti, z(a)grabiti koga (da bi z njim govoril), lotiti (lotevati) se ga: aliquem Ter., Ci.
b) zalesti (zalezovati, zaleza(va)ti), zasačiti, dobiti koga pri čem: in furto Pl., furto manifesto Gell., furti, mendacii Pl.; v pass. z dvojnim nom.: eā nocte speculatores (kot ogleduhi) prensi servi tres Auct. b. Hisp.; z NCI: si intulisse Athenae pedem prensus esset Taurus ap. Gell.
c) koga prije(ma)ti, zgrabiti, zalotiti, zasačiti, ujeti, zapreti: Varr. fr., L., Gell. idr., servus fugitivus a domino prehenditur C., prehende furem! clamant Petr., prehendi hominem iussit Ci., prensos domitare boves V.
3. meton. doseči, dospeti, priti do česa: oras Italiae V., quem prendere cursu non poterat V. doseči, oculis Lucr. ugledati, zagledati, uzreti, videti, vix oculo prendente modum Lucan., cum … ipsum ea moderantem … paene prenderit Ci. skoraj (telesno) prijel = prav jasno zaznal; metaf. z umom doseči, pojmiti (pojmovati), ume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: cum animus rerum omnium naturam prehenderit Ci., stilum Ci.
4. metaf. vzeti, osvojiti, usvojiti, zaseči, prisvojiti si: Pharum Ci., prendimus arcem V., in patenti prensus Aegaeo H. ki ga je nevihta presenetila na odprtem Egejskem morju.
Opomba: Vulg. pf. prendidistis, prendiderunt: Vulg. - premog [ê] moški spol (premóga …) die Kohle (črni Steinkohle, prsten Weichkohle, rjavi Braunkohle, rovni Rohkohle, smolnati Pechkohle)
… na premog Kohle(n)-
(kurjava die Kohlenheizung, peč der Kohlenofen, termoelektrarna Kohlekraftwerk)
… za premog Kohle(n)-
(skladišče der Kohlenbunker, vedro der Kohleneimer)
koksanje premoga die Gären
odkopavati premog Kohle abbauen/fördern
oskrbovati s premogom bekohlen - prihodnje leto srednji spol das nächste Jahr, das kommende Jahr
prihodnje leto/v prihodnjem letu im nächsten Jahr, nächstes Jahr (kratica : n. J.), nächstjährig - priredíti1 (-ím) | priréjati (-am) perf., imperf.
1. adattare; ridurre; muz. arrangiare, strumentare;
prirediti slovnico za šolo adattare una grammatica per la scuola
zgodbo prirediti televizijsko po noveli ridurre un racconto per la televisione
2. allestire, organizzare, dare; zal. curare:
prirediti večerjo allestire una cena
prirediti koncert dare un concerto
prirediti zabavo organizzare una festa
prirediti miting organizzare un comizio
pren. prirediti mačjo godbo scampanare qcn., fare una scampanacciata a qcn.
prirejati okusu nekoga personalizzare
izdajo je priredil N. N. edizione a cura di N. N.