Franja

vegetazione f

1. vegetacija, življenje in rast (rastlin)

2. rastlinstvo, vegetacija

3. med. izrastek, vegetacija:
vegetazione adenoide, cutanea žrelni, kožni izrastek

Verbandsleben, das, društveno življenje

veseljáčenje s življenje veselim životom

viabilité [vjabilite] féminin sposobnost za življenje; dobro stanje ceste, voznost

douter de la viabilité d'un nouveau-né dvomiti o sposobnosti novorojenčka za življenje
travaux masculin pluriel de viabilité cestna dela
surveiller la viabilité des chemins l'hiver nadzorovati dobro stanje poti pozimi

viability [vaiəbíliti] samostalnik
sposobnost za življenje (za razvoj)

viable [váiəbl] pridevnik
medicina sposoben za življenje
botanika ki se more obdržati pri življenju (tudi figurativno)
ki more živeti

the newly-created State is not viable na novo (nedavno) ustvarjena država ni sposobna za življenje

viable [vjabl] adjectif ki more živeti, sposoben za življenje; figuré trajen

vice¹ [váis] samostalnik
pregreha, pregrešnost, pokvarjenost, sprijenost, razvratnost, nemoralno življenje; napaka, grda navada, razvada, slabost; (telesna) hiba; izroditev, spačenost (stila)

my horse has one vice, he can't stand blinkers moj konj ima eno hibo, ne more prenašati plašnic
to inveigh against the vices bičati razvratnost, pregrehe

vigōrō -āre (-āvī) -ātum (vigor)

1. intr. dobi(va)ti življenje, oživeti (oživljati), posta(ja)ti živahen: anima vigorans ex … Tert.

2. trans. oživiti (oživljati), poživiti (poživljati): disciplinam Tert., iuvenis vigoratus Ap. živ, živahen, srčen.

vitaccia f (pl. -ce) pog. pasje življenje

vitalidad ženski spol življenjska sila, sposobnost za življenje; trajanje

vītālis -e (vīta)

1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).

2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.

3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n

1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.

2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus).

vitalità f vitalnost, življenjska sila, zmožnost za življenje

vitalité [-lite] féminin življenjska sila, zmožnost za življenje, vitalnost

déborder de vitalité prekipevati od življenjske sile
plein de vitalité poln vitalnosti

vitality [vaitǽliti] samostalnik
življenjska sila, sposobnost za življenje, vitalnost; krepkost; aktivnost; življenjsko načelo; kalivost

vitalizar [z/c] o-, po-živiti; osposobiti za življenje

vitalize [váitəlaiz] prehodni glagol
poživiti, oživljati (tudi figurativno)
dati življenjsko silo, okrepiti
figurativno napraviti živo (portret, sceno itd.); vliti (čemu) življenje, živo predstaviti

vīvācitās -ātis, f (vīvāx)

1. dolgo življenje, dolga življenjska doba, dolgoživost: Tert. idr., haec impia Q., lenta Plin., tantae multitudinis Plin. iun., nervosa Val. Max. starost, polna moči; v pl.: immortales vivacitates ignium Ap. večno trajanje.

2. živahnost, živost: ingenii, cordis Arn.

vīvātus 3 (vīvus) življenje imajoč, živ, živahen: animi vivata potestas Lucr., cernundi vivata potestas Lucr., vivatus et vividus a poetis dicuntur a vi magna Fest.

vivibile agg. ekst. primeren za življenje