-
μόχθος, ὁ 1. napor, trud, delo. 2. nesreča, stiska, muka, žalost, bol.
-
νη-πενθής 2 (πέπονθα) ep. kar odvzema žalost, ki odganja skrbi ali žalost, brez žalosti.
-
ὀδύνη, ἡ [Et. iz kor. ed = grizoč ali iz ὀ + δύη bolečina] bolečina, muka, bridkost, žalost, žalovanje, ἕρμα ὀδυνάων vir bridkosti.
-
ὀιζῡ́ς, ύος, ἡ [dat. ὀιζυῖ] ep. beda, žalost, bridkost, bolečina, nadloga.
-
πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.
-
παχνόομαι pass. ep. strdim se, otrpnem, odrevenim vsled strahu, groza me obide, λύπῃ žalost me obide ali prevzame.
-
πένθος, ους, τό [Et. iz qwénthos, sor. πάσχω] 1. a) žalost, toga, žalovanje, τινός po kom; b) bol(est), nadloga, ἐν πένθει εἰμί = πένθος προτίθεμαι, ποιοῦμαι žalujem. 2. a) žalosten dogodek, nesreča; b) predmet žalovanja μέγα πένθος φίλοις.
-
πρό [Et. lat. pro, slov. pro-, pra-, nem. ver- (stvn. fir-, got. fra-)] I. adv. 1. kraj.: spredaj, naprej, Ἰλιόθι πρό spredaj pred Ilijem, οὐρανόθι πρό spredaj na nebu, pod nebom, πρὸ φόωσδε vun na svetlo. 2. čas.: (po)prej, ἠῶθι πρό prej kot ob zori, za ranega jutra. II. praep. z genetivom. 1. a) kraj.: pred, πρὸ τῆς Κιλικίας pred Kilikijo, na mejah Kilikije, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι prebodim kos pota, πρὸ χειρῶν pred seboj v rokah, πρὸ ἄνακτος v pričo, pred očmi; b) čas.: pred, πρὸ τοῦ pred tem, poprej, πρὸ καιροῦ pred časom, prerano, prehitro, πρὸ πολλοῦ pred davnim (dolgim) časom, davno poprej, πρὸ τοῦ δέοντος preden je treba, οἱ πρὸ ἐμοῦ moji predniki, πρὸ μιᾶς ἡμέρας dan poprej. 2. pren. a) = ὑπέρ za, v korist, v obrambo, πρὸ τοξευμάτων v obrambo proti puščicam, μάχομαι πρὸ παίδων za otroke, πρὸ Τρώων v obrambo Trojancev, πρὸ τῆς Ἑλλάδος ἀποθνῄσκω za Grecijo, slično ἀγρυπνέω, βουλεύομαι, πράττω πρό τινος za koga; b) = ἀντί namesto, v imenu koga ἐρῶ, φωνέω πρὸ τῶνδε; c) za označenje prvenstva ali prednosti (lat. prae): poprej, bolj, rajši nego; posebno pred komp. in besedami kompar. pomena: cenim, spoštujem (ποιέομαι, τιμάομαι), hvalim (ἐπαινέω), izberem, dam prednost čemu, αἱρέομαί τι πρό τινος rajši imam kaj od česa, πᾶν βούλομαί μοι εἶναι πρὸ τῆς λύπης vse mi je ljubše kot žalost, πᾶν πρὸ τοῦ δουλεύσαι ἐπεξέρχομαι vse poskusim prej, nego se vdam v sužnost, περὶ πλείονος ποιέομαι τὸ ζῆν πρὸ τοῦ δικαίου bolj cenim življenje nego pravico, οἷσι ἡ τυραννὶς πρὸ ἐλευθερίης ἦν ἀσπαστότερον = ἢ ἐλευθερίη; tako tudi za ἄλλος: βασιλεὺς οὐδεὶς ἄλλος πρὸ σεῦ ἔσται = ἢ σύ; d) vzročno: zaradi, od φόβοιο.
-
προ-τίθημι [gl. τίθημι; ep. praes. ind. 3 pl. προθέουσι, impf. 3 pl. πρότιθεν; ion. praes. med. 3 pl. προτιθέαται] I. act. in pass. 1. spredaj postavim, postavim pred koga δαῖτα, položim, vržem pred koga, τινὰ κυσίν pred pse za hrano φορβάν, ξείνιά τινι izkazujem komu gostoljubnost; pos. a) prinesem σποδόν τινι, prepustim, izročim τινὰ ταφεῦσιν, podam χεῖρα; b) izpostavim τινά; c) določim οὖρον τῆς ζόης, νόμον ἐμαυτῷ dam si zakon; d) dam na izbiro ἢ πείθεσθαι ἢ πείθειν; λόγον dam besedo; e) držim pred kom, αἰτίαν navedem kot vzrok, ἐλπίδα mamim, slepim z upanjem; f) stavim kaj nad kaj, dajem čemu prednost, bolj cenim τί τινος, ἡμᾶς χρημάτων, ἡδονὴν ἀντὶ τοῦ καλοῦ. 2. javno izpostavim, postavim na ogled τὸν νεκρόν; a) določim, razpišem kot nagrado στέφανον ἆθλα, θάνατον ζημίαν določim za kazen smrt; b) priredim ἀγῶνα (ἅμιλλαν) λόγων pozivljem na boj ali tekmo, ἀγῶνα πονηρίας, ἀέθλους; c) javno razglasim, ukažem, naročim τί, inf.; d) predložim v posvetovanje, dam v razgovor βουλήν, πρᾶγμα ἐς μέσον, λόγον περί τινος, γνώμην stavim predlog; προτίθεται σκοπεῖν περὶ πραγμάτων javne zadeve so predmet posvetovanja. II. med. 1. a) postavim kaj pred se, držim pred seboj πέπλον ὀμμάτων; b) dam si postaviti, prinesti na mizo κρέα, δαῖτα; c) sklenem, namenim se, odmenim si NT, smatram za svojo dolžnost τί ali inf. 2. izpostavim kaj svojega (na ogled), izložim, izpostavim ποτήρια, νεκρόν, μέγα πένθος kažem veliko žalost. 3. določim χρόνους (rok), οὖρον ἐνιαυτόν, napovem πόλεμον, ἔχθραν, skličem λέσχην; εὐλάβειάν τινος odvrnem. 4. bolj cenim, stavim kaj nad kaj τί τινος, τί πάρος τινός.
-
συγ-κεράννῡμι [aor. med. συνεκεράσατο, pass. συνεκρᾱ́θην, ion. -εκρήθην, pf. med. pass. συγκέκρᾱμαι, ion. -κέκρημαι] 1. act. mešam kaj s čim τί τινι, zlagam NT, sklepam φιλίαν; pomešam, družim, pridružujem. 2. pass. sem zmešan (spojen, združen) s kom, zapleten sem v kaj; δύᾳ, οἴκτῳ utopljen (pogreznjen) sem v bridko žalost, παγχρίστῳ prepojen (prožet) sem s čim. 3. med. a) družim se s kom, pomešavam se med druge, seznanim se, sprijaznim se ž njimi τοῖς ἡλικιώταις; b) sklepam (si) tesno prijateljstvo s kom πρὸς Ξέρξην φιλίην.
-
ὑπο-δέχομαι, ion. ὑπο-δέκομαι [aor. ὑπεδεξάμην, pt. ὑποδεχθείς; kor. aor. ὑπεδέγμην, 2 sg. ὑπέδεξο, 3 sg. ὑπέδεκτο, inf. ὑποδέχθαι, pt. ὑποδέγμενος] 1. a) sprejemam κόλπῳ, jemljem pod streho, pogostim, vabim k sebi πῆμα ὑποδέχεταί τινα žalost čaka koga; b) (sovražno) napadam, postavim se nasproti komu, postavim se v bran, upiram se; c) zanosim, spočnem. 2. a) jemljem nase, prevzemam, podvzemam, prenašam, (pre)trpim τί; b) obetam, ponujam se; dovoljujem, priznavam, odobravam, trdim. 3. mejim na kaj, dotikam se česa θάλασσα πρός τι.
-
безысходный brezizhoden, obupen, nepopravljiv;
безысходная тоска neskončna žalost
-
брать, взять jemati, vzeti; zbirati; pobirati; kupovati (vstopnice);
ружьё берёт далеко puška daleč nese;
б. малину brati maline;
б. верх premagovati;
б. всем imeti vse prednosti;
б. за сердце/душу ganiti;
наша берёт zmagujemo;
взять в плен ujeti;
б. препятствие premagovati ovire;
тоска меня брала žalost se me je lotevala;
б. себя в руку obvladovati se;
-
гнести stiskati, pritiskati, tlačiti;
тоска меня гнетёт žalost me tare
-
загруститься (brezos.)
мне загрустилось žalost me je prevzela
-
разгуливать, разгуять2 zabavati se, (s)poditi (neprijetno čustvo); preganjati, pregnati (spanec);
пойду разгулять мою грусть pojdem na sprehod, da si preženem žalost;
-
сожаление n obžalovanje, sožalje;
без сожаления neusmiljeno;
к сожалению žal, na žalost
-
сосать sesati, izsesavati;
тоска сосёт сердце žalost me obhaja
-
съедать, съесть (po) jesti, razjedati, razjesti;
тоска съедает его žalost mu razjeda srce;
ржавчина съедает железо rja žre železo;
гриб съел šel je po gobe, ponesrečilo se mu je
-
точить
1. brusiti; siliti; stružiti;
т. зубы на кого imeti piko na koga;
2. glodati, razjedati;
тоски его точит žalost mu razjeda srce;
3. (zast.) točiti, liti (solze)