Franja

bináren binaire

binarno število nombre moški spol binaire

bináren (-rna -o) adj. binario:
mat. binarno število numero binario
biol. binarna nomenklatura nomenclatura binaria

bīnārius 3 (bīnī) dvojen = ki ima kaj po dvoje: numerus Aug., Isid. število dve, divisio Aug. deljenje z dve, formae Lamp. obrazci, ki so vredni po dva zlata denarija, nomina, forma Prob. dvosklonljiva.

bližati se povratni glagol
1. (o začetku dejavnosti ali pojava) ▸ közeleg, közeledik Bližala se je ura, ko so nehali delati. ▸ Közeledett az óra, amikor abbahagyták a munkát.
Na ljubljanski veletržnici s sadjem in zelenjavo je opaziti, da se bliža zima. ▸ A ljubljanai zöldség-gyümölcs nagypiacon is észrevehető, hogy közeleg a tél.
A koledar neizprosno kaže, da se bliža novo leto. ▸ A naptár kérlelhetetlenül mutatja, hogy közeledik az új év.
Bliža se pust, z njimi pa pustne zabave. ▸ Közeleg a farsang a farsangi mulatságokkal.

2. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeledikHladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. ▸ A hidegfront északnyugat felől közeledett az Alpok felé.

3. (o nastopu dela aktivnosti) ▸ közelít, közeledik, közelegDržava se je bližala bankrotu. ▸ Az állam rohamosan közelít a csőd felé.
Evropska klubska nogometna tekmovanja se bližajo koncu. ▸ Lassan véget érnek az európai klubfocibajnokságok.
Dolgo vroče poletje se bliža svojemu vrhuncu. ▸ A hosszú, forró nyár lassan eléri a csúcspontját.
Število udeležencev pa se že bliža številki 150, kar je izreden uspeh. ▸ A résztvevők száma már megközelíti a 150-et, ami rendkívüli siker.
Bolj ko se je bližal konec tekme, vse boljši so bili mladi Slovenci. ▸ Minél jobban közeledett a meccs a végéhez, annál jobbak játszottak a fiatal szlovénok.

4. (postajati podoben) ▸ közelebb kerül, közeledik
Čim bolj se torej umetnost bliža naravi, tem bolj se z njo, ko jo doživljamo, bližamo Bogu. ▸ Minél közelebb kerül a művészet a természethez, a megtapasztalása által annál közelebb kerülünk Istenhez.
Če so lobiji močnejši od vlade, bi to lahko pomenilo, da se bližamo razmeram korupcije, kakršna je zaživela v Italiji! ▸ Ha a lobbik erősebbek a kormánynál, az azt jelentheti, hogy az olaszországihoz hasonló korrupciós helyzethez közeledünk!

brezposeln [ô] (-a, -o) arbeitslos
biti brezposeln arbeitslos sein, pogovorno: stempeln gehen
brezposelni der Arbeitslose
brezposelna die Arbeitslose
dolgotrajno brezposelni der Langzeitarbeitslose
trajno brezposelni/brezposelna der / die Dauerarbeitslose
število brezposelnih die Arbeitslosenzahl
podpora za brezposelne die Arbeitslosenunterstützung

C, c, tretja črka lat. abecede; sprva je označevala soglasnika k in g in je ustrezala gr. gami (Γ, γ). Pismenka G je bila šele ok. l. 234 sprejeta v lat. abecedo. Kot kratica:

1. C. = Gaius in = Gaia.

2. C. na sodniških glasovnicah = condemno obsojam; od tod littera tristis Ci.

3. C. na napisih = centuria, centurio, civis, cohors, collegium, colonia, coniunx idr.: C. R. = civis Romanus.

4. C kot znak za število = centum.

caedēs (st.lat. in star. tudi caedis: L.) -is, gen. pl. -ium (pesn. tudi caedum: Sil.), f (caedere)

I. act.

1. bitje (udarjanje) s pestjo, tepež: Don.

2. pobijanje, moritev, uboj: caedes impia (infanda) legatorum L., intestinae caedes L. sorodnikov, homicidia compescimus et singulas (posameznikov) caedes Sen. ph., confectā caede N. po umoru, nullum in caede nefas V. sovražnika se sme ubiti, caedes et cupido V. (ἓν διὰ δυοῖν) krvoželjnost, nostraeque iniuria caedis V. naklep na naše življenje; pogosto = poboj, pokol, klanje, prelivanje krvi, krvolitje: caedem facere Ci., S., L., Auct. b. Hisp., edere N., L., perpetrare L. ali patrare T., non pugna, sed caedes erat Cu. (prim. „ne boj, mesarsko klanje“, Prešeren), medioque in crimine caedis et igni V., caedes atque incendia Ci., direptiones, latrocinia, caedes Ci., omnia caedibus vastare Hirt. vse pomoriti in opustošiti, caedibus deterrere H.

— II. pass.

1. umor, poboj, uboj, pokol: caedes Clodii Ci., cohortium C., fraterna L., caedes caedem sequitur C. zaporedoma se pobijajo, ex caede fugere C. ali effugere L. ali refugere in castra Hirt. poboju (z bojišča) ubežati.

2. occ. zakol (klanje) žrtve ali poboj (pobijanje) živali na lovu: pro caede boum V., multa caedes bidentium H. obilne žrtve ovac, caedes armenti, iuvenci O. ali iuvencorum Mart., ferarum, ferina O., Polyxenia caedes Cat. žrtvovanje Poliksene.

3. met.
a) v poboju umorjeni, poklani, ubiti, pobiti, padli, mrliči: ingentes Rutulae spectabit caedis acervos V., caedes prope par utrimque fuit L. število ubitih, plenae caedibus viae T.
b) v klanju prelita kri: caede madentes O., caede tepebat humus V., sparsos fraterna caede penates V., (currus) respersus fraterna caede Cat.

capacity [kəpǽsiti] samostalnik
telesnina, kubatura, prostornost; zmožnost, sposobnost; poklic, služba, položaj; značaj; storilnost; pristojnost

measure of capacity votla mera
full (ali filled) to capacity do zadnjega kotička natrpan
seating capacity število sedežev
capacity audience (ali house) ameriško, gledališče polna hiša
to work to capacity s polno paro delati

capitation [kæpitéišən] samostalnik
glavnina (davek)

capitation grant dotacija glede na število oseb, ki izpolnjujejo pogoje

carré [kare] masculin kvadrat, familier štirikotnik; (štirikotna) gredica; ruta kvadratne oblike; (železnica) kvadratna signalna plošča; karé (zarebrnica); militaire karé; presledek na stopnišču; marine častniška obednica; format papirja 56 x 45

carré de six kvadrat števila 6
élever un nombre au carré kvadrirati število
carré pour bouillon kocka za juho

carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

carte d'abonnement abonentska karta
carte d'admission, d'entrée vstopnica
carte d'alimentation živilska karta
cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
carte blanche neomejeno pooblastilo
carte de chemin de fer železniška vozovnica
carte de circulation železniška krožna vozovnica
d'échantillons karta vzorcev
carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
carte d'électeur volilna izkaznica
carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
carte d'entrée vstopnica
carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
carte d'étudiant študentovska izkaznica
carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
carte géographique zemljevid
carte grise avtomobilski lastniški list
carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
carte d'identité osebna izkaznica
carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
carte (à jouer) igralna karta
carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
carte-lettre féminin dopisnica zalepka
carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
carte météorologique vremenska karta
carte marine pomorski zemljevid
carte murale stenska karta
carte permanente permanentna karta
carte pneumatique pnevmatični telegram
carte postale dopisnica
carte postale illustrée razglednica
carte en relief reliefna karta
carte-réponse dopisnica z odgovorom
carte (de restaurant) jedilni list
carte rose šoferska, vozniška izkaznica
carte routière karta cest
carte syndicale sindikalna izkaznica
carte de travail(leur) delavska izkaznica
carte universelle svetovni zemljevid
carte des vins karta, lista vin
carte (de visite) vizitka, posetnica
carte-vue féminin razglednica
château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
jeu masculin de cartes igra s kartami
lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
partie féminin de cartes partija, igra s kartami
tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
tour masculin de cartes umetnija s kartami
à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
battre les cartes mešati karte
brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
couper les cartes privzdigniti karte
couper une carte prevzeti kako karto z adutom
consulter la carte pogledati jedilni list
distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
faire cartes égales imeti enako število vzetkov
faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
manger à la carte jesti po jedilnem listu
perdre la carte (figuré) zmesti se
prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
tirer les cartes vedeževati iz kart

cel [éu̯] (-a, -o)

1. (ves) ganz; Ganz- (cela figura die Ganzfigur, masaža celega telesa die Ganzmassage, obsevanje celega telesa die Ganzkörperbestrahlung); trajanje: ganz- (celo/vse leto ganzjährig, cel/ves dan ganztägig)
po celi/vsej površini ganzflächig

2. (nerazkosan) ganz

3. (nepoškodovan) heil

4. (poln, celoten) voll ((bije) cele ure volle Stunden); Voll- (krogla die Vollkugel)
celo leto ein volles Jahr

5. za količine: -weise (cele kangle kannenweise, cele vrče krugweise, cele vreče säckeweise; cele družine familienweise)

6. dolgo trajanje: -lang (cele dneve/dneve in dneve tagelang, cela leta jahrelang, cele mesece monatelang, cele noči nächtelang, cela stoletja jahrhundertelang, cele tedne wochenlang, cele ure stundenlang); lang:
celo življenje njegovo/ moje itd.: (sein/mein) Leben lang
celi dve stoletji zwei Jahrhunderte lang
velik obseg: cele stolpce spaltenlang
cele strani seitenlang

7. (ne več kot) ganz, kaum (celih 15 obiskovalcev ganze 15 Besucher)

8.
matematika celo število ganz Zahl
izražen s celim številom ganzzahlig
|
celo platno/usnje ganzledern, der Ganzlederband/ganzleinen, der Ganzleinenband
na celem (nenadoma) plötzlich
figurativno cel oče ganz Vater
figurativno na celi črti auf der ganzen Linie
figurativno cel hudič je der Teufel ist los
celo noč die Nacht über
celo večnost eine Ewigkeit
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen

cél entier, complet, total, intact

celo število nombre entier
cela vas tout le village
cele dneve je delal il travaillait des jours entiers
cela ura une heure entière
ostati cel demeurer intact
cel znesek le montant total

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

cél (ves) todo ; (nedeljen) entero; completo ; (nepoškodovan) intacto; íntegro

celih 8 dni ocho días enteros (y verdaderos)
cela nota (glas) redonda f, semibreve f
cela Jugoslavija toda Yugoslavia, Yugoslavia entera
cel svet el mundo entero
celo število número m entero

celer -eris -e, adv. celeriter (prim. gr. *κέλλω, κέλομαι gonim, tiram, κελεύω priganjam, ukazujem, κέλης konj dirkač, βουκόλος goveji pastir, lat. celsus)

1. hiter, nagel, uren: N., L., T. idr., face te propere celerem Pl., sagittae, navis O., canis, equus, classis Tib., iambi H. lahkotni, progenuit pedibus celerem V. brzonogega, quam habui, absumpsi celeriter Pl., cisio celeriter ad urbem advectus Ci., imperata celeriter fecerunt C., Cu., celerius omnium opinione C. hitreje kakor se je sploh mislilo; enalaga: c. pedes Pr., alae, corpus, fuga V.; z abl.: celer iaculo V. spreten v metu kopja, pennā O., motu Lucan.; pesn.
a) z inf.: celer sequi Aiax ali celer excipere aprum H.
b) z gen. gerundii: c. nandi Sil.

2. pren.
a) nagel, hiter, uren: consilium Ter., celeri auxilio opus est N., celeria remedia N. hitro učinkujoča, animus c. V., oratio Ci. mens, quā nihil est celerius Ci., c. victoria C. hitro dobljena, mors Tib., Suet., quā fata celerruma (sunt) V. kjer smrt najhitreje nastopi; z abl.: cogitatione ali sensu celer Vell. nagle doumljivosti, uvae celeres proventu Plin.
b) v slabem pomenu prenagel, prehiter, silen, vročekrven: consilia celeriora L.; pesn. z inf.: irasci celer H. nagle jeze, oderunt sedatum celeres H.

3. subst. Celerēs -um, m hitreci, sprva jezdeci, pozneje rim. vitezi: Plin., Dig. idr., trecentosque armatos ad custodiam corporis, quos Celeres appellavit... habuit (Romulus) L. Razdeljeni so bili v tri centurije (Ramnes, Tities, Luceres), vsaki je načeloval tribun (tribunus Celerum): praeco ad tribunum Celerum, in quo tum magistratu forte Brutus erat, populum advocavit L. Numa je število centurij podvojil, Tarkvinij Prisk pa pomnožil na 1200 mož (gl. tudi tribūnus). V sg. Celer načelnik Celerum in Remov morilec: O. (Fast. IV, 37 in nasl.) — Celer -eris, m Celer (Hitri), priimek Cecilijevega, Domicijevega, Egnacijevega, Mecijevega in Novijevega rodu. Samo Celer
a) Atikov osvobojenec: Ci. ep.
b) stavbenik v Neronovem času: T.
c) neki vitez v Domicijanovem času: Plin. iun.

Opomba: Neutr. celere = celeriter: Pac. fr., Enn. ap. Non., Lex ap. Front., Cypr.; celer kot fem.: L. Andr. ap. Prisc., Lucr., Cael.; celeris kot masc.: Naev. fr., Ca. ap. Prisc. Gen. pl. celerum nam. celerium: Cael. Nenavaden superl. celerissimus: Enn. ap. Char. et ap. Prisc., Matius ap. Prisc.

celična delitev stalna zveza
biologija (biološki proces) ▸ sejtosztódás
Število celic se povečuje v procesu, ki ga imenujemo celična delitev. ▸ A sejtek száma a sejtosztódásnak nevezett folyamat során növekszik.

celot|en [ô] (-na …) (kompleten) ganz, gänzlich; (polnoštevilen) vollzählig, voll; (vse skupaj) gesamt, Gesamt- (izdaja die Gesamtausgabe, vrednost der Gesamtwert, družba die Gesamtgesellschaft, produkcija die Gesamtproduktion, slika das Gesamtbild, škoda der Gesamtschaden, gospodarstvo die Gesamtwirtschaft, število die Gesamtzahl)
celotno družben gesamtgesellschaftlich
celotno gospodarski gesamtwirtschaftlich
(splošen) global; (celovit) ganzheitlich
pravo prisilna izvršba na celotno premoženje die Generalexekution
➞ → tudi ➞ cel, celokupen

cepivo samostalnik
1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcinaPrvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
Povezane iztočnice: peroralno cepivo

2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.