Franja

vōcālis -e (vōx)

1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera … signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. — Adv. vōcāliter

1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.

voiler¹ [vwale] verbe transitif zakriti s tančico (une statue kip); prikrivati (la vérité resnico); skrivati, zamračiti

se voiler le visage nositi pajčolan, tančico
(figuré) se voiler la face zakriti si obraz (da ne bi česa videli)
le ciel se voile nebo se oblači
sa voix se voile glas mu je manj čist, manj sonoren

warranted [wɔ́rəntid] pridevnik
ekonomija zajamčen, garantiran (for 2 years)
za 2 leti

warranted pure garantirano pristen (čist)

Wasser¹, das, (-s, -) voda (tudi figurativ, Medizin); (Duftwasser) vodica; (Schweiß) pot, znoj; schweres Wasser Chemie težka voda; ein stilles Wasser figurativ tiha voda; stille Wasser sind/gründen tief tiha voda jezove podira/bregove dere; das große Wasser velika luža (Atlantik); Wasser lassen/abschlagen iti na vodo, mokriti, urinirati; Wasser treten Medizin hoditi po vodi; das Wasser steht (ihm) bis zum Hals voda mu sega do vratu ( tudi figurativ ); jemandem nicht das Wasser reichen können ne segati (komu) niti do kolen; das Wasser läuft (mir) im Munde zusammen sline se mi cedijo; Wasser in ein Sieb schöpfen/Wasser in die Elbe tragen nositi vodo v morje; jemandem das Wasser abgraben spodkopavati koga; das ist Wasser auf seine Mühle to je voda na njegov mlin; bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg/die Elbe hinunter do tedaj bo preteklo še dosti vode;
an: nahe am Wasser gebaut haben figurativ hitro bruhniti v jok;
aus: wie aus dem Wasser gezogen kot bi ga/jo iz vode potegnil;
in: ins Wasser fallen pasti v vodo ( tudi figurativ ); ins Wasser gehen utopiti se (narediti samomor); ein Schlag ins Wasser udarec v prazno, mahanje po zraku; wie eim Fisch im Wasser kot riba v vodi;
mit: es wird überall nur mit Wasser gekocht/auch andere Leute kochen mit Wasser tudi drugje je ista pesem/ni nič bolje; mit allen Wassern gewaschen z vsemi žavbami namazan;
über: sich über Wasser halten držati se nad vodo ( tudi figurativ );
unter: unter Wasser stehen biti pod vodo, biti poplavljen; unter Wasser setzen poplaviti;
von: vom reinsten Wasser pravi, čist;
zu: zu Wasser po vodi; zu Wasser gehen Luftfahrt pristati na vodi

Wolle, die, (-, -n) volna; bei Fellen: podlanka; aus Wolle volnen; in die Wolle bringen razjeziti, razsrditi; in die Wolle geraten/kommen razjeziti/razsrditi se; sich in die Wolle geraten skočiti si v lase; sich in der Wolle liegen biti si v laseh; in der Wolle gefärbt figurativ čist, skozinskoz, kompleten

značáj character; (narava) nature; (značilnost) characteristic

brez značája characterless, without character, unprincipled
čist značáj sterling character
čuden značáj (čudak) strange character
čvrst, odločen značáj firm character
gospodovalen značáj domineering spirit
moč, trdnost značája strength, firmness of character
napaka v značáju flaw (ali defect, fault) in someone's character
podobnost v značáju similarity in character
šibkost značája weakness of character
biti zaprtega značája to be secretive
naše informacije so skoraj uradnega značája our information is virtually (ali to all intents and purposes) official

zrak moški spol (-a …) die Luft (dovajani Zuluft, gorski Bergluft, hladni Kaltluft, izdihani Ausatmungsluft, morski Meeresluft, Seeluft, obtočni, krožeči Umluft, odhodni, izrabljeni Abluft, pihani Gebläseluft, podeželski Landluft, segreti die Heißluft, sekundarni Zweitluft, stisnjeni Druckluft, sveži Frischluft, topli Warmluft, višinski Höhenluft, vpihavani Blasluft, vroči Heißluft, zatohel Kellerluft, zgorevni/zgorevalni Verbrennungsluft, zgoščeni, stisnjeni [Preßluft] Pressluft, zimski Winterluft, v prostoru Raumluft, v sobi Zimmerluft); rudarstvo das Wetter; tehnika der Wind
čist zrak reine Luft (tudi figurativno)
potreben zrak der Luftbedarf
slab zrak schlechte Luft
zrak sklopke tehnika das Kupplungsspiel
stisnjen zrak tehnika die Pressluft
raketomet na stisnjen zrak die Pressluftkanone, Luftdruckkanone, pneumatischer Minenwerfer
raketa zrak-zemlja vojska die Luft-Boden-Rakete
raketa zrak-zrak die Luft-Luft-Rakete
zrak je čist die Luft ist rein
izsesati zrak iz (etwas) leerpumpen
pihati/spuščati zrak v tehnika (etwas) anblasen
vpihavati vroč zrak tehnika heißblasen
ki lahko dihajo zrak luftatmend
ki vsebuje zrak lufthaltig
… zraka Luft-
(čiščenje die Luftreinigung, dostop/vstop der Luftzutritt, dovajanje/dovod die Luftzufuhr, die Lufteinlauf, die Luftzuleitung, die Luftzuführung, der Luftzutritt, svežega zraka die Frischluftzufuhr, gibanje die Luftbewegung, gostota die Luftdichte, grelnik der Lufterhitzer, izmenjava, kroženje die Luftumwälzung, izpust der [Luftablaß] Luftablass, količina die Luftmenge, kontrola die Luftüberwachung, kroženje der Luftumlauf, odsesavanje die Luftabsaugung, odvod der Luftabzug, ohranjanje čistosti die Luftreinhaltung, onesnaženje/onesnaževanje die Luftverunreinigung, Luftverschmutzung, pomanjkanje der Luftmangel, požiranje medicina das Luftschlucken, predgrelnik der Luftvorwärmer, regulator der Luftregler, speljava die Luftleitung, sprememba die Luftveränderung, der Luftwechsel, temperatura die Lufttemperatur, utekočinjenje die Luftverflüssigung, vdor hladnega der Kaltlufteinbruch, vlaženje die Luftbefeuchtung, vlažilnik der Luftbefeuchter, vlažnost die Luftfeuchtigkeit, vsebnost der Luftgehalt, vstop der Lufteintritt, vstop svežega der Frischlufteintritt)
odvod zraka die Entlüftung
pravica luči in zraka pravo das Fensterrecht

iz zraka aus der Luft
vojska dejstvovanje iz zraka die Lufteinwirkung
ogled iz zraka die Sichtung
oskrba iz zraka die Luftversorgung
pogled iz zraka die Luftansicht
posnetek iz zraka die Luftaufnahme

na zrak an die Luft
iti na svež zrak frische Luft schöpfen
odpeljati se na zrak ins Freie fahren

na zraku an der Luft, in der Luft
kaljenje na zraku tehnika die Lufthärtung
obstojen na zraku luftbeständig
sušenje na zraku die Lufttrocknung
sušen na zraku luftgetrocknet

po zraku in der Luft, durch die Luft, transport: auf dem Luftweg
jadranje po zraku der Segelflugsport
letenje po zraku der Flug, (jahanje na metli) der Hexenritt
leteti po zraku (durch die Luft) fliegen
nositi po zraku listje: durch die Luft wirbeln
potreba po zraku der Luftbedarf
mahanje po zraku figurativno ein Schlag ins Wasser

v zrak in die Luft
strel v zrak der [Warnschuß] Warnschuss
dvigovati/metati v zrak in die Luft werfen, listje: aufwirbeln, kamenje pri eksploziji ipd.: aufschleudern
odleteti v zrak (eksplodirati) in die Luft fliegen
vreči v zrak in die Luft werfen, z eksplozijo: in die Luft sprengen/jagen
zleteti v zrak auffliegen (tudi živalstvo, zoologija)

v zraku in der Luft, letalstvo, živalstvo, zoologija im Flug
boj/bojevanje v zraku der Luftkampf
eksplozija v zraku die Luftexplosion
premoč v zraku die Luftüberlegenheit
oblast/prevlada v zraku die Luftherrschaft
zvok v zraku der Luftschall
živeč v zraku luftlebend
biti v zraku in der Luft liegen (tudi figurativno)
zavohati, da je nekaj v zraku Lunte/den Braten riechen

z zrakom mit der Luft
balon s segretim zrakom der Heißluftballon
čiščenje s stisnjenim zrakom die Druckwindreinigung
ki je v stiku z zrakom luftbestrichen
napolnjen z zrakom luftgefüllt
ogrevanje s toplim zrakom die Warmluftheizung
pištola z vročim zrakom die Heißluftpistole
kopel z vročim zrakom das Heißluftbad
ogrevanje s toplim zrakom die Luftheizung
zdravilišče z zdravilnim zrakom der Luftkurort
žilavenje z zrakom tehnika das Windfrischen

za zrak für die Luft, Luft-
jeklenka za stisnjen zrak die [Preßluftflasche] Pressluftflasche
cev za zrak der Luftkanal, das Luftrohr, pri potapljaški maski: der Schnorchel
kanal za zrak der Luftkanal
kompresor za zrak der Luftpresser, Luftkompressor
pomožni rezervoar za zrak der Hilfsluftbehälter
puhalo za zrak das Luftgebläse
posoda za stisnjeni zrak der Druckluftbehälter
reže za zrak der Lufteintritt
šoba za zrak die Luftdüse
ventil za dovajanje zraka das [Lufteinlaßventil] Lufteinlassventil
ventilator za sveži zrak das Frischluftgebläse
za stisnjeni zrak Druckluft-
(zavora die Druckluftbremse)
neprepusten za zrak luftdicht, luftundurchlässig
prepusten za zrak luftdurchlässig, (zračen) atmungsaktiv
neprepustnost za zrak die Luftundurchlässigkeit
prepustnost za zrak die Luftdurchlässigkeit
hlastati za zrakom nach Luft schnappen

zrák (-a) m

1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria

zrák aire m

na svežem zraku al aire libre
slab, zatohel zrak aire viciado
nezdrav (soparen, razredčen, stisnjen, tekoč) zrak aire malsano (bochornoso ali pesado, enrarecido, comprimido, líquido)
morski zrak (višinski, planinski) zrak aire de mar (de montaña)
nekaj je v zraku (fig) algo flota en el aire
zrak je čist (fig, nevarnost je minila) (ya) ha pasado el peligro
govoriti v zrak hablar por hablar
iti na svež zrak salir a airearse, salir a tomar el aire (ali a tomar el fresco)
plavati v zraku flotar en el aire
spustiti v zrak volar, hacer saltar
ustreliti v zrak disparar (ali tirar) al aire
to še vse visi (je) v zraku (fig) aún no está decidido
zleteti v zrak (eksplodirati) volar; hacer explosión
živetí od zraka (fig) mantenerse (ali vivir) del aire

zràk air; atmosphere

tekoči zràk liquid air
neprepusten za zràk airtight
dvigniti se v zràk to rise in the air
iti na zràk to take an airing, to take the air
izpostaviti zràku to air
zràk je čist figurativno (nikogar ni) (žargon) the coast is clear
ta plin je lažji kot zràk this gas is lighter than air
nekaj leži v zràku (figurativno) there's something in the air
pognati v zràk to blow up
zleteti v zràk (figurativno) to be blown up
ne pridem do zràka (figurativno) I can't breathe
prinesti na zràk to air
postaviti, vreči na zràk (figurativno) to throw out, to turn out
iz zràka sneti (figurativno) to invent
dve lovski letali sta trčili v zràku two fighter planes collided in mid-air
viseti v zràku (figurativno) to be undecided yet
sušiti na zràku to dry outdoors, ZDA to air-dry

zrâk air moški spol

na svežem zraku en plein air, au grand air
pakvarjen, zatohel, slab zrak air vicié
svež zrak air frais
gorski, planinski zrak air des montagnes
višinski zrak air en altitude
morski zrak air marin (ali de la mer)
stisnjeni zrak air comprimé
tekoč zrak air liquide
iti na zrak prendre l'air (ali le frais)
pognati v zrak faire sauter, dynamiter
nekaj je v zraku (figurativno) il y a quelque chose dans l'air (ali quelque chose qui se prépare)
zrak je čist (figurativno) (nevarnost je minila) il n'y a rien à craindre, il n'y a pas de danger, rien à l'horizon!, familiarno on peut y aller
stvar še visi v zraku l'affaire est encore en suspens
v zrak gledati regarder en l'air
zleteti v zrak (eksplodirati) sauter
plavati visoko v zraku planer haut dans les airs
živeti od zraka (figurativno) vivre de l'air du temps

zrcal|o¹ srednji spol (-a …) der Spiegel (konkavno Konkavspiegel, Hohlspiegel, konveksno Konvexspiegel, Wölbspiegel, panoramsko Panoramaspiegel, parabolno Parabolspiegel, povečevalno Vergrößerungsspiegel, ravno Planspiegel)
medicina čelno zrcalo Stirnspiegel
očesno zrcalo Augenspiegel
osvetljevalno zrcalo Beleuchtungsspiegel
ušesno zrcalo Ohrenspiegel
tehnika glavno zrcalo Hauptspiegel
pomožno zrcalo Hilfsspiegel
vzvratno zrcalo Rückblickspiegel
krmno zrcalo pomorstvo Heckspiegel
bleščati se kot zrcalo spiegeln, spiegelblank sein
čist kot zrcalo spiegelblank
kazati zrcalo figurativno (jemandem) den Spiegel vorhalten
ki se sveti kot zrcalo spiegelig
medicina pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung

zvočn|i [ó] (-a, -o) Ton- (frekvenca die Tonfrequenz, glava der Tonkopf, kamera die Tonkamera, ročica der Tonarm, sled die Tonspur), Schall- (pretok [Schallfluß] Schallfluss, signal das Schallsignal, val die Schallwelle, vtis der Schalleindruck, zapis die Schallaufzeichnung, meritev die Schallmessung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, odprtina glasba die Schallöffnung, raven der Schallpegel, stena die Schallwand, polje das Schallfeld), Klang- (vtis das Klangbild, barva die Klangfarbe, čistost die Klangreinheit, ploskev die Klangfläche, sredstvo das Klangmittel)
zvočno mit Ton, schall-, klang-
(čist klangrein, izolacijski schalldämmend, izoliran schallgedämpft, neprepusten schalldicht, ojačevalen schallverstärkend)

ἄ-βατος 2 (βαίνω) 1. brezpoten, nehoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) ψυχή čist, nedolžen – τὰ ἄβατα posvečen kraj, svetišče.

ἅγιος (ᾰ) 3 (ἅγος, τό) 1. posvečen, svet, čist; τὸ ἅγιον svetišče, tempelj; τὰ ἅγια ἁγίων najsvetejše NT. 2. častitljiv.

ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).

ἁγνεύω (ἁγνός) 1. sem čist, z inf. smatram kaj za čisto, sveto (za vestno reč). 2. očiščujem.

ἁγνός 3 (ἅγιος) 1. svet, posvečen, častit; χῶρος οὐχ ἁγνὸς πατεῖν, kraj, kamor ne sme nihče stopiti. 2. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, δέμας ἁγνὸν ἴσχω zdržujem se; b) očiščujoč, očiščen. – adv. ἁγνῶς ἔχω sem nedolžen, brez greha.

ἀ-διάκριτος 2 neločljiv, čist (ki ne sodi po videzu), nepristranski, NT.

ἄ-δολος 2 1. nezvijačen, nevarljiv, nezahrbten. 2. NT odkritosrčen, pristen, čist adv. ἀδόλως pošteno.