Franja

invāsiō -ōnis, f (invādere)

1. napad, poseb. na žensko čast, sila, pohotno nasilje, posilstvo: manifesta Aug.

2. nasilna zasedba: pozni Icti.

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

izka|zati² (-žem) izkazovati (izpričati, pokazati) spoštovanje, sočustvovanje: bezeigen, bezeugen, erweisen; zaupanje: erzeigen; previdnost: beweisen, talent: ausweisen, uslugo: erweisen; zanimanje: bekunden
izkazati čast komu (jemandem) (die) Ehre erweisen, (jemanden) ehren

izkazáti to demonstrate, to attest; to show; to prove

izkazáti čast to do honour
izkazáti komu zadnjo čast to pay one's last respects
izkazáti dolžne časti to pay due homage
izkazáti spoštovanje komu to pay one's respects to someone, to pay homage; to treat someone with respect
izkazáti uslugo to do (ali to render) someone a service (ali a favour)
izkazáti se (legitimirati se) to prove one's identity; (pokazati se) to turn out; to prove
izkazáti se za (kot) uspešno to prove successful
novica se je izkazala za neresnično the information proved false
izkazáti se za utemeljeno to prove well-founded
izkazalo se je, da ste imeli prav you were proved right; (odlikovati se) to distinguish oneself, to win distinction (ali fame ali credit), (z dejanjem) to accomplish a notable exploit (ali no mean feat)
dobro se izkazáti to acquit oneself well
naše moštvo se je dobro izkazalo our team put up a good show
izkazáti se za dobrega delavca to prove oneself a good worker

izkazáti (dé)montrer, prouver, faire preuve de, justifier de; témoigner, manifester ; (čast) faire, rendre; accorder; constater

izkazati komu zadnjo čast rendre les derniers honneurs à quelqu'un
izkazati se faire ses preuves, prouver ses capacités; (odlikovati se) se distinguer, se faire remarquer, se signaler; (legitimirati se) justifier (de) son identité (ali sa qualité), montrer sa carte d'identité (ali ses papiers)
njegova trditev se je izkazala kot resnična son assertion se révéla véridique

izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.

A)

1. dichiarare; rapportare, riferire:
izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite

2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente

3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
izkazati pomoč porgere aiuto
izkazati spoštovanje esprimere rispetto
izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori

B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria

2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità

3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico

4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente

izkázati mostrar, demostrar

izkazati čast komu rendir honor, honrar a alg
izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg, acompañarle a alg a la última morada
izkazati saldo od arrojar un saldo de
izkazati uslugo komu prestar un servicio a alg, hacer un favor a alg
izkazati se (legitimirati se) presentar sus documentos de identidad (ali su documentación)
izkazati se (odlikovati se) distinguirse
izkazati se za (kot) resultar, mostrarse
sredstvo se je izkazalo kot neučinkovito el remedio ha resultado ineficaz
izkazati se za težavno resultar difícil
izkazati se za prijatelja mostrarse amigo
izkazati se za neutemeljeno (za točno) resultar infundado (exacto)
izkazati se hvaležnega mostrarse agradecido

izkaz|ovati² (-ujem) izkazati čast, spoštovanje, hvaležnost: erweisen, bezeugen, bezeigen, zollen
izkazti komu čast (jemandem) Ehre erweisen, čast da …: (jemandem) die Ehre (eines Besuches …) erweisen
interes, simpatijo: bekunden; nepoznavanje: dartun

jemati¹ (jêmljem) vzeti

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, s seboj mitnehmen, proč wegnehmen)

2. zdravila: einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
jemati kri Blutproben entnehmen
jemati vzorce Proben nehmen/entnehmen, Muster nehmen/entnehmen

3.
jemati podkupnino Schmiergelder einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno rauben (mir die Ruhe, spanec den Schlaf)
jemati čas Zeit rauben, veliko časa: zeitraubend sein
jemati čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
jemati moči bolezen: an den Kräften zehren

5.
figurativno jemati v misel in Betracht ziehen
jemati v poštev berücksichtigen, in Rücksicht nehmen
jemati resno ernst/wichtig nehmen
ne jemati resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen
koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
jemati si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen
jemati kot (sprejemati) nehmen als
jemati si za zgled koga: (jemandem) nachstreben/nacheifern

6.
jemati nedovoljena poživila dopen
jemati mamila fixen
jemati kokain koksen

7. za moža/ženo: (im Begriff sein zu) heiraten
|
dajati je bolje kot jemati geben ist seliger denn/als nehmen
| ➞ → vzeti¹

katerikóli (katera- katero-) pron. qualunque, qualsiasi; chiunque:
udarec lahko pride od katerekoli strani il colpo può partire da qualunque parte
kateregakoli bi doletela čast, naj jo sprejme a chiunque toccasse l'onore, lo accetti

knéžji of a prince; like a prince; princely; princelike

knéžja čast princedom, principality

Kompliment, das, (-/e/s, -e) kompliment (erwidern vrniti); Mein Kompliment! Vsa čast!; nach Komplimenten fischen/angeln nastavljati klobuk za komplimente, nastavljati se komplimentom

kosílo lunch

svečano kosílo luncheon; early dinner, dinner
gostje na kosílu (guests at a) dinner party
prirediti kosílo v čast... to give a luncheon in honour of...
ostati brez kosíla to go without one's dinner
povabiti na kosílo to invite to dinner
boste ostali pri nas na kosílu? will you stay for dinner (with us)?, will you stay here for dinner?

králjev real; regio

kraljevi orel (zool) águila f real
kraljeva krona corona f real
kraljeva voda (kem) agua f regia
kraljevi tiger (zool) tigre m real
kraljeva čast, dostojanstvo dignidad f real; realeza f, majestad f
kraljev privrženec, -nka (pol) realista m/f, legitimista m/f
kraljevi par (dvojica) los reyes

kraljévski royal; kingly; regal; kinglike; (sijajen) magnificent

kraljévska čast royalty, kingship
kraljévske insignije regalia, royal insignia
kraljévska palača, dvor royal palace, royal court
kraljévske pravice in privilegiji royalties pl
(po) kraljévsko prislov royally, regally, kingly, like a king; splendidly

krásti (krádem)

A) imperf. ➞ ukrasti

1. rubare, rubacchiare:
krasti kot sraka rubare a man salva
pren. krasti spanec rubare il sonno
krasti po trgovinah taccheggiare

2. pren.
krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
pren. bogu čas krasti rubare il pane
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno

B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se

1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra

krati|ti (-m) komu dediščino, spanec v zaporu ipd.: (jemandem etwas) vorenthalten; komu zasluge, zadovoljstvo ipd. (jemandem etwas) schmälern; komu svobodo gibanja ipd.: (jemanden) einschränken in (einer Sache); komu pravice: (jemandem) (die Rechte) beschneiden
kratiti čast die Ehre abschneiden
kratiti spanec z rogoviljenjem: den Schlaf stehlen/rauben
| ➞ → krajšati

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

Lārentālia -ium, n (Lārentia) larentálije, praznik na čast Aki Larenciji (Acca Lārentia); obhajali so ga 23. decembra (gl. Acca in Lār²): Varr., O., P. F. — Soobl. Lārentinal -ālis, n larentinál: Varr., v pl.: Lact., Macr.