Franja

puntilla ženski spol konica; oster rob; ameriška španščina čipka; kolešček za testo

dar la puntilla (bika) zabosti v tilnik; fig komu zadati smrtni udarec
de puntillas po prstih; čisto tiho
ponerse de puntillas postaviti se na konice prstov; fig trdovratno vztrajati pri svojem mnenju

rampogna f knjižno hud očitek, oster ukor

rankness [rǽŋknis] samostalnik
bujnost, obilnost, preobilje, razkošje; pretek, čezmernost; zažganost, žarkost, žaltavost, oster vonj ali okus, smrdljivost; nespodobnost, obscenost

razor [réizə]

1. samostalnik
britev; oster rob
ameriško čekan divje svinje

as sharp as a razor oster kot britev
razor blade klina britve
electric razor električni brivnik
safety razor brivski aparat; žilet(ka)
to be on the razor's edge figurativno biti v nesigurnem nevarnem, kritičnem položaju
to cut blocks with a razor nekaj delati z nezadostnim, neustreznim orodjem (sredstvi)
to grind, to set a razor nabrusiti britev

2. pridevnik
ostrorob, ki ima oster greben

3. prehodni glagol
briti z britvijo

to razor down odbriti, odrezati; figurativno zmanjšati

razorbacked [réizəbækt] pridevnik
ki ima oster greben

razor edge [réizəédž] samostalnik
oster rob, oster greben; oster gorski greben; ostra črta, ki deli
figurativno kritičen položaj

to be on a razor edge biti v zelo nevarnem, v kritičnem položaju

reamer [rí:mə] samostalnik
tehnično oster vrtalnik za vrtanje ali širjenje lukenj

rebroussement [-brusmɑ̃] masculin česanje proti dlaki; oster ovinek (železniške proge)

retort² [ritɔ́:t]

1. samostalnik
oster odgovor, primeren odgovor; spodbijanje, zavrnitev; povračilo

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
odgovoriti na (kaj), odvrniti; hitro, ostro odgovoriti (with z)
enako, z istimi merami odgovoriti na (ponižanje, žalitev itd.); obrniti (argumente) (against proti)

to retort an insult maščevati se za žalitev

sagāx -ācis, abl. -ī (redkeje -e), neutr. pl. -ia, gen. -ium, adv. sagāciter (prim. sagiō)

1. ostre čute imajoč, ostročuten, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten), poseb. oster voh imajoč, ostrovoh, dobro (lahko) sleden (sledilen, sledeč): PL. idr., canis ENN. FR. (pes) krvosledec, sledni (sledilni) pes, ex quo ... sagaces dicti canes CI., catus, Ichnobates (pes) sagax O., venandi sagax virtus O., Umber nare sagax SIL., nare sagaci captent auras SEN. TR. – Adv. sagāciter = ostro, ostročutno, tankočutno, tanko: canes si advenientem sagaciter odorantur COL., sagacius unus odoror H., vultures sagacius odorantur PLIN., sagacissime olfacere PLIN.; z gen.: naris sagax LUCR.; o drugih čutih
a) tanek (tenek, dober, oster, izostren) sluh imajoč, ostroúh, ostroslušen, tankoslušen (tenkoslušen), tankoslúh (tenkoslúh): canibus sagacior anser O.
b) tanek (tenek, izostren, prefinjen, rafiniran, občutljiv) okus imajoč, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten): palatum sagacissimum PLIN.

2. metaf. bistroumen, ostroumen, tankoumen (tenkoumen), moder, bister, bistroviden, prodoren, premeten, prebrisan, prekanjen, zvit: MART., EUTR., P. F. idr., homo animal sagax CI., hospites H., curae H. modra skrb(nost), mens CI., LUCR., animus LUCR., PLIN., ratio LUCR., ingenia sagaciora IUST., sagacissimus ad suspicandum CI., viro ... in coniectura sagacissimo IUST.; z abl.: civitas rimandis offensis (v raziskovanju, zasledovanju razžalitev) sagax T., sollertia occultandis fraudibus sagax PLIN.; z gen.: SIL., IUST., AMM. idr., utilium sagax rerum ... sententia H. s koristnimi nauki bogati reki, rerum naturae sagacissimus COL.; pesn. z inf.: sagax ventura videre O. bistro (bistrovidno) spoznavajoč prihodnost. – Adv. sagāciter premeteno, ostro, natančno, natanko, temeljito: duo duces sagaciter moti sunt L., sagaciter pervestigare CI., sagaciter perspicere naturam alicuius SUET., tu sagacius odorabere CI., ut odorer, quam sagacissime possim, quid sentiant CI., cum sagaciter fuerit intuitus Q., sagaciter prospecturus omnia AP.

sagiō -īre (–) (–) (morda iz indoev. kor. *sāg-, *səg- iskati; prim. lat. sāgus, sāga, sagana, sagax, praesagīre, gr. ἡγέομαι vodim, (kasneje) mislim, menim, got. sōkjan = stvnem. suohhan = nem. suchen iskati) ostro vohati, imeti oster voh, (za)vohati, zlahka, vnaprej (za)čutiti, (za)slutiti, kakor zasledovalec, sleduh, krvoslednik zazna(va)ti, zlahka slediti (zasledovati, iti po sledi): sagire enim „sentire acute“ est: ex quo sagae annus, quia multa scire volunt, et sagaces dicti canes. Is igitur, qui ante sagit, quam res oblata est, dicitur praesagire, id est, futura ante sentire CI.

sāl, sălis, abl. nav. -e, nom. pl. salēs, gen. ni, m (indoev. *sal-; prim. gr. ὁ ἅλς sol, ἡ ἅλς (slano) morje, umbr. salu = lat. (acc.) salem, lat. sallere soliti, sl. sol, slan, soliti, lit. saldùs = sl. sladek (prvotno = „osoljen“, od tod „okusen“, „začinjen“, „slasten“), let. sā̀ls = got. salt = stvnem. salz = nem. Salz, got. saltan = stvnem. salzan = nem. salzen)

1. sol: CA., VARR., COL., PLIN. idr., multi modii salis CI., sale invecto uti L., (caseum) parco sale contingunt V., panis cum sale H., sal niger H. črna sol = iz pepela drv izlužena zelo ostra sol, s katero razsoljujejo (solomurijo) ribe; pl. salēs solna zrna, zrn(c)a soli: aspergi solent sales VARR., sales nimii COL.

2. meton.
a) slana voda, morska voda, (slano) morje: LUCR., VAL. FL. idr., aequorei unda salis O., campi salis V., spumas salis aere ruebant V., sale tabentes artus V., salis Ausonii aequor, sale Tyrrheno V.
b) pl. salēs slan okus: non et Scythicis Hypanis de montibus ortus, qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., aequorei sales LUCAN.
c) solnemu zrnu podobna lisa, pega, maroga na draguljih in kristalih: haec coloris vitia, ista corporis, capillamentum, sal, plumbago PLIN., pallere vitium est – itemque sales verrucaeque PLIN.

3. metaf.
a) (estetični, estetski) okus, dober, izostren okus, okusnost, (gosposka) ličnost, finost, finôča, finesa, prefinjenost, izbranost: tectum … plus salis quam sumptus habebat N., aliquid enim salis a mima uxore trahere potuisti CI., nulla venustas, nulla in tam magno est corpore mica salis CAT.
b) oster (bister) um, bistroumje, bistoumnost, bistrovidnost, ostroumje, ostroumnost, tankoumnost (tenkoumnost), bistrost, umska prodornost, razumnost, prekanjenost, zvitost, prebrisanost, poseb. (zlasti v pl.) dovtip, dovtipnost, dovtipne domislice, dovtipkanje, dovtipkovanje, dovtipkarstvo, dovtipnica, šegavi (od)govori, šaljivi (od)govori, šaljivost, humor, šegavost, duhovitost: CA., PR., Q., PLIN., PLIN. IUN., STAT., IUV., CL. idr., qui habet salem TER., quidquid loquitur sal merum (gl. opombo spodaj) est AFR. AP. PRISC., sale et facetiis Caesar vicit omnes CI., Caesar leporem quendam et salem est consecutus CI., (sc. epistulae) humanitatis sparsae sale CI. EP., sal dicendi CI. EP., quod sale multo defricuit urbem H., delectatur ... sale nigro H. naslaja se nad lascivnim (opolzkim) posmehom, Romani veteres atque urbani sales CI. EP., Plautini sales H., sales suffusi felle O. žolčni (žolčljivi, togotni, popadljivi) dovtipi, in aliquem venenatos sales suos effundere SEN. PH.
c) dražilo, drastilo, mik, čar, privlačnost: quae aviditatem naturali sale augent PLIN.

Opomba: Predklas. in poklas. (a redko) tudi n. Predklas. soobl. sale -is, n: ENN., VARR. AP. NON.

sarcasmo moški spol sarkazem, oster zasmeh; zbadljiv govor

scarificator [skǽrifikeitə] samostalnik
medicina skarifikator, oster nož za zarezovanje

Scharfzüngigkeit, die, oster jezik; zajedljivost

scrūpulus in (v rokopisih tudi) scrīpulus -ī, m (demin. scrūpus)

1. oster kamenček: DON.

2. metaf. boječna skrb, bojazen, pomislek(i), vznemirjajoč dvom ali pomislek, nemir, skrúpul: TER., SUET., AP., AMM. idr., scrupulus tenuissimus residet CI., hunc sibi ex animo scrupulum, ... ut evellatis, postulat CI., scrupulum alicui eximere PLIN. IUN., sine scrupulo COL. brez pomisleka; z gen.: scrupulo quaestionis liberatur AP.; occ. preveč skrbno (prenatančno, prepodrobno) preudarjanje, tehtanje, pretehtavanje, pretehtovanje, tuhtanje, mozganje, razmišljanje, premišljevanje, „mozgovrtanje“: neque in his scrupulis emolumentum aliquod videremus GELL.

Opomba: Sinkop. obl. scrūplus: TER.

scrūpus -ī, m (prim. lat. scrautum, scrōtum, scrūta, scrūtārī, scrūtillus)

1. oster (robat) kamen: P. F., cum horā paene totā per omnes scrupos traxissemus cruentos pedes PETR., scrupus proprie est lapillus brevis SERV., scrupi dicuntur aspera saxa et difficilia attrectatu FEST.

2. metaf. = scrūpulus 2. boječna skrb, bojazen, pomislek(i), vznemirjajoč dvom ali pomislek, nemir, skrúpul: semper aliqui scrupus in animis haereat CI.

sepancuantos moški spol hud udarec; oster ukor, graja

set¹ [set] samostalnik
poetično sončni zahod; neko število enakih oseb, stvari, ki spadajo skupaj, tvorijo celoto; krog, družba (ljudi), klika; garnitura, serija, niz, servis
tenis set, partija (6 iger)
trgovina kolekcija; radijski, televizijski aparat, naprava, pribor; vsa ladijska jadra
tisk zlog
gledališče oprema odra; frizura, pričeska; sadika, nasad (jajc); plesni pari; figura pri četvorki
lov nepremična stoja psa pred divjačino; (o glavi) drža, držanje; (o obleki) kroj, pristajanje; (o toku, vetru) smer; (o tekočini) trdnost; nagnjenost, tendenca (towards k, proti)
figurativno oster napad, zadnja plast (malte na zidu)

a set of bills of exchange dve ali tri istovrstne menice
a set of cards niz igralnih kart
a set of contradictions niz, vrsta protislovij, nasprotij
set of current smer toka
the set of day (life) konec (zaton) dneva (življenja)
set of furniture garnitura pohištva
set of houses skupina (kompleks) hiš
a fine set of men dobro moštvo
set of swindlers banda, klika sleparjev
dead set lov nepremična stoja psa, ki naznanja divjačino
set of false teeth umetno zobovje
the best set elita
the fast set lahkoživi svet
full set of bill of lading trgovina sklop (komplet) ladijskega tovornega lista (konosamenta)
the racing set krog ljudi, ki se zanimajo za konjske dirke
smart set mondena družba
wireless set radijski aparat
he is one of my set on je eden iz mojega kroga (družbe)
he has a set towards preaching on rad pridiga
to make a dead set at figurativno čvrsto popasti, zgrabiti koga; (o ženski) loviti koga, skušati (truditi se) osvojiti koga

sfuriata f

1. izbruh jeze; oster ukor:
fare una sfuriata a qcn. koga ostro okregati

2. ekst. ploha, naliv