Franja

porod samostalnik
1. (proces rojevanja) ▸ szülésDihalne vaje med nosečnostjo so sestavni del priprave na porod. ▸ A terhesség alatti légzőgyakorlatok a szülésre való felkészülés szerves részét képezik.Povezane iztočnice: naravni porod, prezgodnji porod, predvideni datum poroda, kleščni porod

2. (nastanek) ▸ születés, világra jövetel
Ali se ni nekaj podobnega zgodilo tudi ljudem, ki so sodelovali pri porodu države in demokracije? ▸ Nem történt-e valami hasonló azokkal az emberekkel, akik részt vettek az állam és a demokrácia születésében?
Evropska denarna zveza bo kljub težkemu političnemu porodu zaživela. ▸ A nehéz politikai világrajövetele ellenére is műkődőképes lesz az Európai Monetáris Unió.
O vrnitvi enega najbolj priljubljenih stripovskih superjunakov na filmsko platno lahko rečemo, da je bil hud porod. ▸ Elmondhatjuk, hogy nehéz szülés volt az egyik legnépszerűbb képregény-szuperhős visszatérése a mozivászonra.
Pri porodu revije smo se pri zbrali tisti, ki se še posebej zavedamo pomena zapisane besede. ▸ A folyóirat világrajövetelekor mind összegyűltünk, akik különösen tudatában vagyunk az írott szó jelentőségének.

poròd parto m ; alumbramiento m ; nacimiento m

porod brez bolečin parto sin dolor
porod dvojčkov (trojčkov) parto gemelar (triple)
prezgodnji porod parto prematuro
biti na porodu estar de parto
pomoč pri porodu asistencia f al parto, med obstetricia f
to je bil težak porod ha sido un parto difícil (tudi fig)

porrīgō¹ -inis, f (beseda neznanega izvora) garje, kraste, srab na poraščenih delih telesa, morda tudi prhljaj: Fr. idr., tristem, et corruptum scabie, et porriginis plenum Luc., cutis Plin.; poseb. na glavi: unguere si caulis oleo meliore caputque coeperis impexa foedum porrigine? H., nisi in capite multa porrigo Cels.; pl.: Marc., porrigines Plin., porrigines capitis Plin.; pri živalih: comprehendere oportebit et lanam diducere, nam subest aspera cutis et velut quaedam porrigo Col., scabies et porrigo unius porci Iuv.

Porsenna (Porsīna, Porsinna, Porsēna) -ae, m (Πορσήνας, Πορσίνας) Porséna, Porzéna, kralj v Etruriji, ki je hotel v Rimu na prestol ponovno postaviti pregnane Tarkvinijce, zmagovalec nad Rimljani l. 509: Ci., V., L., H., T., Mart., Sil., Plin., Val. Max.

Opomba: Pesniki merijo tudi Porsĕna.

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

portus -ūs, m (prim. porta)

1. pristan(išče), luka, port: N., H., os portus L., maritimi portus frequentati aut deserti L., aditus atque os portus Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., e portu solvere Ci., portum petere Ci., in portum pervehi Ci., in portum ex alto invehi Ci., in portum venire, in portum pervenire Ci., in portum deferri Corn., e portu proficisci C., ex portu exire C., ex portu naves educere C., in portum se recipere C., in portum penetrare C., portum capere C. ali (pesn.) p. tangere V. pripeljati se v pristanišče, pripluti v pristanišče, pristati, qui in portu operam dabat Ci. ki je bil carinik = magister portus Ci.; preg.: in portu navigare Ter. ali in portu esse Pl., Ci. ep. biti na varnem, biti zunaj nevarnosti; occ. pristanu podoben izliv (iztok) kake reke v morje, ustje, raztòk: per septem portūs in maris aquas exit Nilus O.

2. hiša kot vhod: ob portum obvagulatum ito Tab. XII ap. Fest.

3. skladišče, shramba, hranišče, podružnica: portus appelatus est conclusus locus, quo importantur merces et inde exportantur Ulp. (Dig.), P. Licini Cass.

4. metaf. pristanišče = pribežališče, zavetišče, zavetje, zatočišče: V., H., Plin. iun. idr., portus corporis Enn. ap. Ci. = grob, senatus erat portus et refugium nationum Ci., se in philosophiae portum conferre Ci., alium portum propiorem huic aetati videbamus Ci., perfugium portusque supplicii Ci., vos estis nostrae portus et ara fugae O.

Opomba: Dat. in abl. pl. portibus, pa tudi portubus: Ci.; stlat. dat. sg. portū = portui: V.

porušit|ev ženski spol (-ve …) die Zerstörung (tudi tehnika); gradbeništvo, arhitektura stavbe - spontana: der Einsturz; (rušenje) die Zerstörung, sistematično, s stroji: die Abtragung, das Abtragen
tehnika brez porušitve zerstörungsfrei
tehnika s porušitvijo zerstörend

porúvati arracher

poruvati s koreninami vred déraciner (tudi figurativno)

porúvati arrancar

poruvati s koreninami arrancar de raíz; desarraigar (tudi fig)

pōsca -ae, f (iz pō-sca k bibō, bibī, potus 3; prim. tudi ēsca iz *ēds-qā) póska, pijača preprostih ljudi, mešanica iz vode, kisa in ubitih jajc, nekaka limonada: Pl., Varr., Cels., Plin., Suet.

poseg [è] moški spol (-a …) der Eingriff (tudi medicina, nujen der Noteingriff); das Eingreifen
poseg po čem der Zugriff auf
manjši kirurški poseg kleine Chirurgie

posinoviti glagol
literarno (posvojiti) ▸ fiául fogad
S seboj je hotel vzeti tudi svojega pravnuka Oktavijana, ki ga je posinovil, da bi imel naslednika. ▸ Magával akarta vinni dédunokáját Octavianust is, akit fiául akart fogadni, hogy legyen utódja.

poskúsen de ensayo; de experimentación; experimental

poskusni alarm ejercicio m de alarma
poskusna doba periodo m de prueba
poskusni kunec conejillo m de Indias (tudi fig); cobaya f, cobayo m
poskusni balon globo m sonda (tudi fig)
poskusni lét vuelo m de prueba
poskusni odtis prueba f
poskusna obremenitev carga f de prueba
poskusno vrtanje sondeo m de exploración
poskusna vožnja (avto) vuelta f de prueba

poslad|ek moški spol (-ka …) der Leckerbissen (tudi figurativno)
to je pravi posladek das ist ein Leckerbissen

poslastic|a ženski spol (-e …) der Leckerbissen (tudi figurativno); za sladoled: die Schleckerei

poslovi|ti se (-m se) poslavljati se sich verabschieden (od von) (tudi figurativno), Abschied nehmen; figurativno zima, mladost: vorbei sein

posnéti

posnéti mleko to skim the milk
posnéti smetano (tudi figurativno) to take off the cream, to skim the milk, to skim the cream (off); (posnemati) to imitate, to copy; (povzeti) to sum up
posnéti na gramofonsko ploščo to record
on vedno posname smetano (figurativno) he always takes the cream

posod|a³ [ó] ženski spol (-e …) (tudi tehnika) das Gefäß, der Behälter, das Behältnis, transportna, za pakiranje: das Gebinde; zelo velika: der Tank
prazna posoda ki se vrača proizvajalcu: das Leergut
-behälter, -tank, -gefäß (betonska Betonbehälter, glinena Tongefäß, jeklena Stahlbehälter, Stahlgefäß, lesena Holzgefäß, pločevinasta Blechbehälter, za svežo vodo Frischwassertank, dozirna Dosiergefäß, ekspanzijska Expansionsgefäß, Entspannungsgefäß, izravnalna Ausgleichsgefäß, Ausgleichsbehälter, izvozna rudarstvo Förderbehälter, lovilna Auffanggefäß, merilna [Meßbehälter] Messbehälter, za bencin Benzinbehälter, za barvo Farbbehälter, za gorivo Treibstoffbehälter, za kislino Säurebehälter, za olje Ölbehälter, za plin Gasbehälter, za zavorno tekočino Bremsflüssigkeitsbehälter, raztezna Ausdehnungsgefäß, Expansionsgefäß, reakcijska Reaktionsbehälter, reaktorska tlačna Reaktordruckbehälter, tlačna za zrak Druckluftbehälter, tlačna Druckbehälter, tlačna za plin Druckgasbehälter)
posoda za pepel der Aschekasten, Aschkasten
zbiralna posoda die Sammelmulde, der Sammelkasten, der Sammelbehälter, das Sammelgefäß
izdelovalec posod der Behälterbauer
izdelovanje posod die Behälterbauerei

pósoda crédit moški spol , emprunt moški spol , prêt moški spol

dati na posodo prêter, donner à crédit
vzeti na posodo prendre à crédit, emprunter quelque chose à quelqu'un (tudi de quelqu'un)

pospeš|ek [é] moški spol (-ka …)

1. die Beschleunigung (tudi fizika); (centrifugalni Zentrifugalbeschleunigung, centripetalni Zentripetalbeschleunigung, tangencialni Tangentialbeschleunigung, težni Schwerebeschleunigung, Erdbeschleunigung)
kotni pospešek fizika Winkelbeschleunigung
prevelik pospešek Überbeschleunigung
merilnik pospeškov der Beschleunigungsmesser

2. zmožnost - pri avtu: das Beschleunigungsvermögen, das Anzugsvermögen, die Beschleunigung