Franja

obíći òbīdēm, oni òbīdū, obídi, obídoh ȍbāde, obìšao obìšla
1. obiti, obhoditi: obići grad, kuću; tri puta obidoše crkvu trikrat so šli okrog cerkve
2. priti naokoli: skazaljka na časovniku obišla je cio krug
3. obiti, izogniti se: smrt ni tebe neće obići
4. obiti, priti za hrbet: obići neprijatelja u ratu
5. pregledati, obhoditi: obići granicu, počasnu četu
6. obiskati: obići prijatelja; obišlo me zlo
7. izpustiti, ne vzeti v poštev: ovo pitanje je obišao
8. pokusiti, poskusiti: uzmi dvije smokve, nikad ovakvih nisi obišao; obide vodu da vidi je li vruća

obigráti (-ám) perf. vincere qcn. (nel gioco):
popolnoma so ga obigrali ha perso tutto il suo al gioco

obíti¹ (-ídem) perf.

1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
obiti gozd fare il giro del bosco
obiti Evropo girare l'Europa

2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)

3. passare in rassegna, visitare:
obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
obiti razstavo visitare la mostra

4. essere colto, preso da:
obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti

objáviti (-im) | objávljati (-am) perf., imperf. rendere noto, notificare; annunciare; trasmettere; divulgare; pubblicare; bandire; adm. ufficializzare:
objaviti po televiziji trasmettere per TV
objaviti stavko proclamare lo sciopero
publ. vest so objavili na prvi strani la notizia fu sbattuta in prima pagina
rel. objaviti imenovanje (škofov, kardinalov) preconizzare
publ. žarg. objaviti uradno verzijo novice velinare

objémati (-am) | objéti (-jámem) imperf., perf.

1. abbracciare, stringere tra le braccia

2. pren. circondare, girare attorno a

3. pren. provare, sentire:
objemal ga je čuden občutek provava una strana sensazione

4. diffondersi:
prijetna toplota je objemala telo un piacevole calore si diffondeva per il corpo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
objemali so ga sladki spomini si sentiva sommergere da dolci ricordi
objemati kozarec tenere forte il bicchiere, pren. cioncare
z očmi objemati dolino vagare con lo sguardo per la valle

obkróžati (-am) | obkróžiti (-im) imperf., perf.

1. girare attorno (a), circolare attorno a; fare il giro di:
novica je kmalu obkrožila mesto la notizia fece presto il giro della città

2. circondare; attorniare:
pren. obkrožati koga z ljubeznijo circondare uno di affetto
radovedneži so ga obkrožili fu attorniato da una folla di curiosi

3. circoscrivere

oblačilo samostalnik
1. pogosto v množini (izdelek iz blaga) ▸ ruha, ruházat, öltözékZaradi nizkih temperatur so nujno potrebna topla oblačila. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt elengedhetetlen a meleg ruházat.Povezane iztočnice: civilna oblačila

2. ponavadi v množini (zunanja podoba) ▸ köntös, ruha
Stara ideja je dobila le nova oblačila. ▸ A régi elképzelést új köntösbe bújtatták.
Nostalgija je simptom sedanjosti, preoblečen v oblačila preteklosti. ▸ A nosztalgia a múlt köntösébe öltöztetett jelen tünete.
Komunisti, preoblečeni v nova nacionalna oblačila, so storili vse, da bi obdržali oblast. ▸ Az új nemzeti ruhát öltött kommunisták mindent megtettek, hogy megtartsák a hatalmat.

oblák cloud

brez obláka, oblákov cloudless, serene
nizko ležeči obláki aeronavtika low cloud level
gradovi v oblákih (figurativno) castles in Spain
tvorba oblákov cloud formation
utrganje oblákov a cloudburst
zidanje gradov v obláke (figurativno) building castles in the air, wishful thinking
dvigati se visoko pod obláke to rise high into the sky
kriki so se dvignili do oblákov the shouts made the welkin ring
leteti nad obláki aeronavtika žargon to fly over the top
(po)let nad obláki over-the-top flight
obláki se kopičijo the clouds are baking up
iz oblákov pasti (figurativno) to drop from the clouds
oblák se je utrgal there was a violent downpour
zidati gradove v obláke to build castles in the air
živeti v oblákih (figurativno) to be (ali to have one's head) in the clouds

obledél (blago) déteint, décoloré

obledele barve couleurs ženski spol množine flétries (ali passées)
zvezde so obledele les étoiles ont pâli

oblégati assiéger, investir

oblegati z vprašanji presser de questions
dobavitelji so ga oblegali il était assiégé par les fournisseurs

obletávati (-am) | obletéti (-ím)

A) imperf., perf.

1. volare attorno a; sorvolare; volteggiare attorno a

2. pren. assalire, assillare:
obletavajo ga zle slutnje è assalito da brutti presentimenti

3. pren. importunare, infastidire:
obletavali so jo novinarji in fotografi era assediata da giornalisti e fotoreporter

4. bagnare:
obletaval ga je mrzel pot era bagnato da un sudore freddo

B) obletávati se (-am se) | obletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. gozd. perdere le foglie, gli aghi:
listje se jeseni obleti d'autunno cadono le foglie

oblikováti (-újem)

A) imperf.

1. formare, dare forma a, modellare, foggiare, plasmare (tudi ekst.):
oblikovati glino modellare l'argilla
oblikovati kovino, marmor dare forma ai metalli, al marmo

2. creare, istituire

3. educare, formare, foggiare;
oblikovati otrokov značaj forgiare il carattere di un ragazzo

4. esprimere

B) oblikováti se (-újem se) imperf. refl.

1. delinearsi; intravvedersi, profilarsi:
vrhovi lip, podobni kupolam, so se oblikovali v daljavi cime di tigli si intravvedevano lontano in forma di cupole

2. formarsi

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)

1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.

2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.

oblíti² (oblijem)

oblívati to pour (ali to souse, to drench) all over; to run (ali flow) all over
solze so jo oblile she burst into ears, tears fell down her cheeks, she had a tearstained face
znoj me je oblil I was dripping with sweat, I was all in (ali of) a sweat
kurja polt me obliva ob tem it makes my flesh creep
obalo obliva Jadransko morje the coast is washed by the Adriatic (Sea)

oblíti, oblívati (s škropilnico) arroser; verser, répandre de l'eau sur ; (obalo) baigner

Jadransko morje obliva obale Dalmacije la mer Adriatique baigne les côtes de la Dalmatie
(figurativno) kurja polt me obliva j'ai la chair de poule
rdečica jo (ga) oblije le sang lui monte au visage
solze so jo (ga) oblile ses yeux se remplirent de larmes

oblīvius 3 (oblinere) preplaknjen, prepran, metaf. o besedah, za katere se ne ve, ali so tujke ali domače: igitur quoniam in haec sunt tripertita verba, quae sunt aut nostra aut aliena aut oblivia, de nostris dicam cur sint, de alienis unde sint, de obliviis relinquam Varr.

obljúba promise; word; parole; pledge, arhaično plight

držati (svojo) obljúbo to keep (ali to honour) one's promise, to keep one's word, to be a man of one's word
držal je obljúbo he was good as his word
izpolniti obljúbo to fulfil (ali to carry out) a promise
to so prazne obljúbe these are empty promises
preklicati svojo obljúbo to go back on one's promise; to break one's promise
sklicevati se na obljúbo to hold (someone) to a promise, to claim something promised
on je zelo radodaren z obljúbami he is lavish with his promises
obljubiti in obljúbo držati je dvoje it is one thing to promise and another to perform
izpolnila je obljúbo she carried out (ali fulfilled) her promise

obljubiti glagol
(zagotoviti) ▸ ígér, megígérFinančno pomoč je obljubilo tudi ministrstvo za kulturo. ▸ A kulturális minisztérium is pénzügyi támogatást ígért.Na koncu so si obljubili, da se naslednje leto spet snidejo. ▸ A végén megígérték egymásnak, hogy a következő évben újra találkoznak.
Lahko obljubim, da bom na vsaki tekmi dal vse od sebe. ▸ Megígérhetem, hogy minden mérkőzésen a maximumot adom.
Pred dvema urama je sveto obljubila, da bo takoj nazaj s kavo in prigrizkom. ▸ Két órával ezelőtt szentül megígérte, hogy azonnal visszajön egy kávéval és egy kis harapnivalóval.

obljúbiti to promise; to give one's word; to give a promise; to pledge; to make a promise

obljúbiti nekaj nemogočega to promise the moon
obljúbiti zlate gradove to promise the earth
obljubili so mi nagrado I was promised a reward
on stori, kar obljubi he is a man of his word
on stori več, kot obljubi he is better than his word
obljúbiti in obljubo držati je dvoje it is one thing to promise and another to deliver, fine words butter no parsnips