Franja

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

ir-rādō -ere -āsus (in, rādere) (na)strgati v kaj: eodem silphium i. Cat.

ir-rēpō -ere -rēpsī -rēptūrus

1. (z)lesti, (s)plaziti se v (na) kaj, vlesti se, priplaziti se: Amm., Fl., salamandra, si arbori irrepsit Plin., draconem repente irrepsisse ad eam Suet., veneno paulatim inrepente T., irrepentibus aquis Col.; z acc.: i. cubiculum, caveam Ap.; pren. o ljudeh: Gabinius decimo die inrepsit Ci. se je priplazil.

2. metaf. prikrasti se, vriniti (vrivati) se, vmuzniti se, vtihotapiti se, posta(ja)ti navada, udomačiti se, vtepsti (vtepati) se: Col., Plin. iun., Stat., ceteri post legem Papiam in municipiorum tabulas inrepserunt Ci., in testamenta locupletium i. Ci., in mentes hominum Ci., irrepsit haec lues in Italiam Plin.; z dat.: dolor irrepit paulatim requiescenti animo Sen. ph., ubi tibi mira irrepsit oblivio Aug.; z acc.: militares animos i. T.; occ. priljubiti (priljubljati) se komu: penitus inrepserat per luxum T., inrepentibus dominationis magistris T.

ir-rēptō -āre (frequ. k irrēpere) laziti v (na) kaj; z dat.: humeris avi Stat., pampineum iubes nemus irreptare Lycurgo Stat.; z acc.: hostiles Mycenas Stat.

irresponsive [irispɔ́nsiv] pridevnik (irresponsively prislov)
brez smisla (to za)
zadržan, nepristopen (to)
vase zaprt

to be irresponsive to s.th. ne odzvati se na kaj, ne reagirati

irritate¹ [íriteit] prehodni glagol
dražiti, razdražiti (by s čim)
iritirati, vznemirjati

irritated at jezen na kaj, vznemirjen zaradi česa
irritated with jezen na koga
irritated by razdražen zaradi česa

ir-rītō¹ -āre -āvī -ātum

I. fizično

1. (raz)dražiti: dentes, membranam Cels.

2. metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), prizade(va)ti: capitis dolores, tussim Cels. —

II. duševno ali politično

1. (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)kačiti, razsrditi, ogorčiti: irritabis crabrones Pl. (preg.) jih boš razsrdil = boš dregnil v sršenovo gnezdo, talibus irritans Venerem instimulat verbis O., hostem ad iram irritare L., animos ad bellum L.; tako pogosto pt. pf. irrītātus = īrātus: quibus irritata gemit O. ogorčena nad tem, furit ille irritatus repulsā O., clade tyranni gens irritata O., canis irritatus Pl. razdražen, hud, dum animus irritatus est Ter., his eius verbis irritatior Gell.

2. metaf.
a) (na)dražiti, (na)ščuvati, naganjati (nagnati), priganjati (prignati), nagniti (nagibati), pripraviti (pripravljati) k čemu: irritatque virum telis V., eum ad certamen L., inimicum in mortem meam Sen. rh., fata Sil. izz(i)vati, aliquem T., Suet.; pesn.: diluvies quietos irritat amnes H. povzroči, da prestopijo bregove, sicco cortice flammas irritare O. razplamte(va)ti; z inf.: quis suos irritet figere corpora vestra? O.
b) (kako stanje) (po)vzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati); z notranjim obj.: hominis iram L., rabiem, amores, vitia, voluptates O., simultates, odium L., bellum S. fr., seditionem L., exitium T., virtutem animi Lucr., necem Vell. — Od tod adv. komp. pt. pf. irrītātius nekoliko dražeče (dražljivo): i. genas titillāre Vulg. kaj prijetno ščegetati.

ir-ructō -āre rigati, goltati v kaj: alicui in os Pl.

ir-rumpō -ere -rūpī -ruptum (-ruptūrus)

1. dreti v kaj, vdreti (vdirati), planiti, bukniti (buhniti) kam, udariti (udarjati) v (na) kaj, vlomiti (vlamljati) v kaj, napasti (napadati), lotiti se; redko abs.: cognoscit hostes inrupturos T., cum tot uno tempore inruperint Ci., ne bestiola conaretur inrumpere Ci. (v uho), irrumpentibus ad primum gemitum Suet., irrumpentibus adversariis Suet., irruperant iam agminis antecessores Suet.; nav. s kakim določilom kraja: cum latronum manu in Galliam i. Ci., X viri inrumpant in aerarium Ci., legio inrumpit in aciem hostium Ci., in aedes S., in castra Ci., in medios hostes, in partem hostium C., in forum ex altera parte L., flumen irrumpit in mare Cu., in hac parte in terras Plin. (o morju), e Scythico oceano in aversa Asiae Plin. (o morju), per Babyloniorum fines in Rubrum mare Cu., quā irrumpens oceanus Atlanticus Plin., Cethegus orabat, ut ad sese inrumperent S., intra moenia Sen. tr., intro Ter.; pesn. z dat.: thalamo V. v sobo, templo, tectis Sil., foribus Val. Fl.; tudi trans.: oppidum domum C., portam S., domūs limina V., stationes, Italiam T., cubiculum Plin. iun., Carthaginem Plin., arcem, moenia Romae, globos Sil., fores Lucan., collimitia Romana Amm.

2. metaf.
a) vdreti (vdirati), prodreti (prodirati), pritepsti (pritepati) se, vriniti (vrivati) se, vsiliti (vsiljevati) se, zavlad(ov)ati; abs.: irrumpit cura O., adulatio T. se razširja, non vides fore, ut irrumpant vitia cum virtutibus Lact., irrumpunt optimi nonnumquam sensūs Q. včasih se vsiljujejo najboljše misli; z določilom kraja: atrocitas in Academiam inrupit Ci., in nostrum fletum inrumpes Ci. se hočeš vsiliti, irrupit in aevum nefas O., quomodo istas calamitates removeam, quae ad me irruperunt, quomodo illas, ad quas ego irrupi Sen. ph., luxuries quam in domum irrupit Ci., imagines in animos per corpus irrumpunt Ci., in pedes, hoc est in radices, irrumpit vis morbi Plin., grammatici ad suasorias i. Q.; trans. = obvlad(ov)ati, prevze(ma)ti, polotiti (polotevati) se, polastiti (polaščati) se: i. deos Stat. bogove nadlegovati z vprašanji, deinde irrumpit animum aliorum admiratio Sen. ph., animos populi fama irrupit Lucan.
b) silo storiti, (pre)kršiti, prelomiti (prelamljati): foedus, institutum Lact., legem Tert., pacem Cass.

iskati (iščem) poiskati

1. suchen (etwas/nach etwas), nenačrtno: herumsuchen; kopati: graben nach, rude ipd.: schürfen nach; v vodi: fischen nach; tipaje: fühlen nach, tasten nach; kaj: auf der Suche sein nach (etwas)
začeti iskati sich auf die Suche machen nach (etwas)
kaj konkretnega: auf -suche sein (stanovanje/talente/hrano/zaposlitev auf Wohnungssuche/Talentsuche/Nahrungssuche/Stellungssuche sein)
iskati pomoč/prepir/pozabljenje Hilfe/ Streit/Vergessen suchen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
figurativno iskati kot šivanko v kupu sena wie eine Nadel im Heuhaufen suchen
iskati z lučjo pri belem dnevu figurativno mit der Laterne suchen
tu nimaš kaj iskati hier hast du nichts zu suchen/nichts verloren
kaj tu iščeš? was hast du hier zu suchen?
v oglasih: išče se X X gesucht

2.
policijsko iskati koga/kaj: fahnden nach (jemandem/etwas)

3.
iti iskat holen, holengehen, bringen

4.
človek, ki išče … ein -suchender
(počitek Erholungssuchender, poznanstva Kontaktsuchender)

iskáti to look for, to search for; to seek, to try to find

iščem besedo v slovarju I am looking a word up (ali looking up a word) in the dictionary
iščem izhod I am looking for a (ali the) way out
povsod sem iskal pomoč arhaično I have sought help on every hand, pogovorno I've tried everywhere
rastline vedno iščejo sonce plants always turn towards the sun
moja žena išče pomočnico my wife is on the lookout for a servant
trgovec išče sposobnega pomočnika shopkeeper seeks capable assistant (ZDA clerk)
iskáti vodo, rudo z bajalico to dowse, to search for water with a divining rod
saj je iskal to (hotel tako)! he was asking for it!
tu nimaš kaj iskáti! you have no business here!
vsepovsod iskáti to search high and low (for something); (v oglasih)
iščem, iščemo, išče se... wanted...

iskáti chercher, rechercher, faire des recherches, détecter

iskati besede chercher ses mots
kaj iščeš tu? que viens-tu faire ici?
nimam tu ničesar iskati je n'ai rien à y faire
začeti iskati, iti iskat se mettre en quête de, aller à la recherche de
kdor išče, najde cherchez et vous trouverez

iskáti (íščem)

A) imperf. ➞ poiskati

1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario

3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso

iskáti buscar ; (mine) detectar ; (lovstvo) rastrear

kdor išče, najde quien busca, halla
iskati dogodivščine (službo) buscar aventuras (un empleo ali un puesto)
iskati nasveta pedir consejo a alg, consultar a alg
iskati prepir fam buscar camorra (ali bronca) a alg
tu nimate kaj iskati nada tiene usted que buscar aquí

ìspuznuti -nēm zdrkniti: nešto ispuznu iz džepa; ispuznuli su konci iz njegovih ruku; uvijek mu se nešto ispuzne vedno se mu kaj izmuzne

issue¹ [ísju:, íšu:] samostalnik
odtok, izhod; izdaja (knjige, znamk); zvezek, številka (časopisa), naklada
ekonomija denarna emisija; posledica, rezultat, zaključek; potomec, potomci, rod, otrok, otroci; izdajanje (odredb)
ekonomija dohodek (od posestva)
pravno sporno vprašanje, predmet razprave, oporekanje, bistveno vprašanje
medicina izliv (krvi, gnoja)

at issue sporen
at issue with s.o. v sporu s kom
matter at issue sporna zadeva
point at issue sporna točka
issue of fact dejansko stanje stvari
issue of law izpodbijanje, oporekanje
to join issue with s.o. prepustiti rešitev sporne zadeve sodišču
to evade the issue izogniti se vprašanju
to take issue with s.o. prerekati se s kom, trditi nasprotno
the question raises the whole issue to vprašanje popolnoma spremeni
in the issue končno
to bring s.th. to a successful issue kaj uspešno izpeljati
to force an issue izsiliti odločitev
to die without issue umreti brez potomcev
free issue and entry prost prihod in vstop
to face the issue spoprijeti se z zadevo
to raise issue začeti vprašanje
to reach the issue poravnati spor
a vital issue problem bistvene važnosti
a side issue postranski problem
ekonomija issue of securities izdaja vrednostnih papirjev
ekonomija bank of issue emisijska banka
ekonomija issue of bill of exchange izdaja menice v promet

istic, istaec, istoc in istuc (z enklitičnim ce okrepljeni iste, prim. illic)

I. Pron.: ta, tisti, onile, tale; Kom. ga uporabljajo, da z njim zapirajo zev: quid istuc est verbi? Pl., cum istoc ornatu Pl.; potem stoji tudi pred soglasniki: quid istic narrat? Ter., istuc quidem considerato Ci., non posse istaec sic abire Ci., istic labor Pl., istic servus Pl., istaec res Pl., istac lege Pl., istoc modo Pl., istoc pacto Ter., qui istic mos est Ter., quisquam istuc negat Ci., dicitur quidem istuc Ci., istuc humile Ci., istaec loca Ci., remove istaec Suet.; acc. n. istoc = zato, zaradi tega: Ter.; z gen.: homo istuc aetatis Pl., Ter. v tej starosti, tuus pater istuc aetatis cum esset Auct. b. Afr.; abl. n. sg. istōc pred komp. = toliko: iam istoc probiores, cum … Pl., istoc magis vapulabis, quia … Pl., istoc vilius Ter.; ce popolnoma ohranjen: istaece ridicularia Pl., istis-ce ambabus Pl.; v vprašanjih pred vprašalnico ne v obl. ci: istoci-ne pacto me adiutas? Pl., istāci-ne causā Pl., istuci-ne interminata sum? Ter., istosci-ne mores Pl. —

II. Adv. obl.:

1. istī-c (prim. istī pod iste II) tam, ondi, tu, na mestu, kjer si ti (ste vi): quis istic habitat? Pl., quid fuit istic antea scriptum? Ci., istic astato, iam istic ero Pl., istic, ubi Pl., scribite, quid istic agatur Ci., quoniam istic sedes Ci., prius hic te nos, quam istic tu nos videbis Ci., istic mane Ter. tukaj čakaj, quid istic tibi negotii est? Ter., te istic invitum non esse Ci., quocumque istic loco constitisti L.; v vprašanjih: isticine vos habitatis Pl. metaf.: tu = v (pri) tej stvari, pri tem: istic sum exspectoque, quid respondeas Ci. sem pri tej stvari = pazim na tvoja izvajanja, quid istic? (faciendum) Pl., Ter. kaj je pri tem storiti?, neque istic neque alibi tibi usquam erit in me mora Ter.

2. istin-c (iz *istim-c; prim. istim pod iste II. in illiuc pod illic II.) odtod (od tod), od tam, odondod (od ondod), s tvoje strani: libenter istinc profugi Ci., si istinc pecunia, istinc fraus est hinc pudor, honesta vita Ci. na tvoji strani, alter hinc, alter istinc assistite Pl., i. excludere Ter., i. loquere Pl., fare i. V., qui i. veniunt Ci., ilico i. Enn. takoj proč od mene!, se i. subterducere Pl., i. enim emanant Ci., i. clamor incipit L.; metaf. od tega = od te stvari (teh stvari): istinc abstulit aetas H. odtod (= od teh napak), memento ergo dimidium mihi i. de praedā dare Pl.

3. istō-c (prim. istō pod iste II.) tja, tjakaj, na tvojo (vašo) stran: do fidem istoc me intro ituram Pl., i. ad vos intromittam Pl., is, quem i. misi Suet., nimium istoc abisti Pl.; v klas. lat. prevladuje obl. istūc: adcessit istuc Ci., i. sunt delapsi Ci., dum transferor i. O., i. mens fert H. k tebi, i. ire Pl., concedere, venire Ter., mittere Suet.; metaf.
a) odtod (od tod), odonod (od ondod): nimium istoc abisti Ter.
b) tjakaj = k tej stvari, k temu: post istuc veniam Ter. k stvari, istuc ibam Ter. ravno sem hotel govoriti o tem. Apokopirana obl. stūc: Pl.

Opomba: Popolnoma napačna je poznejša pisava: ist-hic, ist-haec, ist-hinc, ist-huc, ker to niso zloženke iz iste in hic, haec, huc, hinc.

istinto m

1. instinkt, nagon:
istinto di conservazione samoohranitveni nagon

2. vzgib, nagib; nagnjenje:
seguire l'istinto slediti nagnjenju
fare qcs. per istinto narediti kaj nagonsko, brez premisleka

ìstrgnuti -nēm
I.
1. iztrgati: istrgnuti komu tajnu iz srca; istrgnuti komu što iz ruku
2. potegniti, izdreti: istrgnuti mač, sablju
3. istrgnuti što s korijenom, s korenom izruvati kaj s korenino
II. istrgnuti se iztrgati se: istrgnuti se iz zagrljaja

it¹ [it]

1. osebni zaimek
ono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)

it writes well (svinčnik itd.) dobro piše
it is John John je
it is soldiers (to) so vojaki
Oh, it was you ah, ti si bil

2.
subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcij

it rains dežuje
it is cold mrzlo je
it seems videti je
it says in the letter v pismu piše
what time is it? koliko je ura?
how is it with your promise? kako pa kaj s tvojo obljubo?
it is 6 miles to je šest milj do

3.
poudarjena oblika

it is to him that you should turn nanj bi se moral obrniti

4.
za predlogi

at it pri tem
by it s tem
for it za to
in it v tem
of it od tega, iz tega
to it k temu, na tem

5.
nedoločni objekt

confound it! da bi ga vrag pocitral
to fight it boriti se
to go it spustiti se v kaj, lotiti se česa
to foot it iti peš, plesati
to cab it peljati se s taksijem
to lord it igrati gospoda
to run for it teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.
to keep at it naprej kaj delati
we have had a fine time of it odlično smo se zabavali
I take it that domnevam, da
there is nothing for it but to obey moramo pač ubogati
little was left of it od tega je malo ostalo

6. povratni
sebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)

the war brought with it vojna je prinesla s seboj