Franja

Zadetki iskanja

  • fermoir [fɛrmwar] masculin

    1. sponka, zapiralo (knjige, ogrlice ipd.)

    2. široko dleto

    fermoir en or zlata sponka
    fermoir à nez žlebilo
  • ferré, e [fɛre] adjectif okovan, podkovan; nasut z gramozom; železnat (voda)

    chemin masculin ferré z gramozom nasuta pot
    voie féminin ferrée železna cesta, tir
    par voie ferrée po železnici
    être ferré en histoire, sur une question biti dobro podkovan v zgodovini, v kakem problemu
  • fértil rodoviten, ploden; ustvarjalen; obilen (letina)

    fértil de grano žitoroden
    fértil en recursos iznajdljiv
  • fertile [fɛrtil] adjectif rodoviten, roden, ploden; bogat (en z), obilen; (téma) hvaležen

    année féminin fertile en événements z dogodki bogato leto
    être fertile en expédients znati si pomagati
    fertile en blés rodoviten z žitom
  • fête [fɛt] féminin praznik, svetek; slovesnost, slavnost, svečanost; praznovanje; veselica; figuré veselje; god; rojstni dan

    fête anniversaire jubilej
    fête commémorative spominska svečanost
    fête de famille družinski praznik
    fête nationale narodni praznik
    fête des fleurs cvetlični korzo
    fête des mères materinski dan
    fête des morts dan mrtvih (1. nov.)
    fête des rois (religion) sv. Trije kralji (6. jan.)
    fête populaire ljudsko slavje, veselica
    fête mobile premičen praznik
    fête de village proščenje
    en fête v prazničnem razpoloženju, v praznični obleki
    âme féminin en fête radostna duša
    jour masculin de fête praznik
    salle féminin des fêtes dvorana za slavnosti
    air masculin de fête praznična, slavnostna zunanjost
    ce n'est pas fête tous les jours ni vsak dan praznik
    célébrer la fête de quelqu'un praznovati god kake osebe
    faire fête à quelqu'un z veseljem koga sprejeti
    faire la fête praznikovati, veseljačiti
    se faire une fête de quelque chose veseliti se na kaj, uživati ob misli na kaj
    être à la fête občutiti veliko zadovoljstvo
    être de la fête udeležiti se praznovanja
    donner, offrir une fête à, en l'honneur de quelqu'un prirediti slovesnost za koga
    ne pas être à la fête (figuré) biti v zelo neprijetnem položaju
    il n'a jamais été à pareille fête še nikoli mu ni šlo tako dobro
    souhaiter sa fête à quelqu'un komu (za) god voščiti
  • feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

    feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
    feu d'artifice umetni ogenj
    feu de Bengale bengalični ogenj
    feu de la colère silna jeza
    feu de camp taborni ogenj
    feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
    feux pluriel du diamant sijaj diamanta
    feux pluriel de l'été poletna vročina
    feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
    feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
    feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
    feu nourri gost, močan ogenj
    feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
    feu de forêt gozdni požar
    feu grégeois grški ogenj
    feu de joie kres
    les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
    feu de mine požar v rudniku
    feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
    feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
    feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
    feu du rasoir vneta koža po britju
    feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
    feu Saint-Elme Elijev ogenj
    feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
    à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
    à l'épreuve du feu varen pred ognjem
    en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
    feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
    au feu! gori!
    arme féminin à feu strelno orožje
    auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
    baptême masculin du feu ognjeni krst
    bouche féminin à feu top, kanon, možnar
    coup masculin de feu strel
    épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
    école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
    aller au feu iti v boj
    allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
    avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
    avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
    avoir le feu au derrière zelo hitro iti
    n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
    avoir la bouche en feu imeti vneta usta
    cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
    craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
    cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
    condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
    demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
    donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
    éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
    être dans son coup de feu tičati sredi dela
    être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
    être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
    être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
    être sans feu ni lieu biti brez doma
    faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
    faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
    ne pas faire long feu ne trajati dolgo
    faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
    faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
    jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
    se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
    jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
    jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
    jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
    mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
    mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
    faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
    ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
    prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
    prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
    prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
    souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
    n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
    c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
    le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
    il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj
  • févd fief moški spol

    dati v fevd donner en fief à
  • févd feudo m

    dati v fevd dar en feudo
  • F.F.A. abbréviation Fédération Française d'Athlétisme; Forces Françaises en Allemagne
  • fiado

    al fiado na posodo
    en fiado v jamstvo, v poroštvo
    dar (tomar) al fiado dati (vzeti) na posodo
    cochino fiado gruñe todo el año izposojevanje dela skrbi
  • fiar (pres: fío) jamčiti, biti porok; na up dati, kreditirati; zaupati, zaupno sporočiti; imeti zaupanje

    fiar en (a) algn. zaupati komu
    ser de fiar biti zanesljiv
    fiarse de alg. zanesti se na koga, zaupati komu
  • ficher2 ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

    ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
    fichez-moi le camp! poberite se proč!
    fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
    cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
    fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
    fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
    fiche une gifle primazati zaušnico
    ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
    fiche-moi la paix! daj mi mir!
    ficher à la porte skozi vrata vreči
    on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
    je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
    il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
    va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
    je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
    je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
    se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
    je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
    se ficher par terre lopniti, pasti na tla
    se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«
  • fidēlia -ae, f (iz *fides-lia, prim. lat. fiscus iz *fidscos, gr. πίθος iz *φίθος sod) lonec, posoda iz gline, prsti ali stekla: Pl., Col., Pers.; poseb. belilnik, zidarska posoda za belilo; preg.: duo parietes de eadem fidelia dealbare Curius ap. Ci. ep. „pobeliti dve steni iz enega belilnika“, „z enim mahom dva panja posekati“, „dve muhi ubiti na en mah“ = z enim dejanjem doseči dvojen namen.
  • fidēs2 -eī, f (fīdere; glede na kratkost vokala i v fides prim. gr. πίθεσθαι poleg πείθω).

    I.

    1. zaupanje, vera: fide … vestra fretus Ci., quod mihi cum fide semel impositum est Ci., cum plena fide O., cum fide audiebatur T. s pohvalo, nec vana fides genus esse deorum Ci. ni prazna vera (domneva), fidem habere Ter., Col. verjeti, vero imeti, res fidem habuit O., alicui ali alicui rei fidem habere ali tribuere, komu, čemu verjeti, — vero dati, — zaupati: testibus ali Gabinii defensioni fidem habere Ci., cum eis sive creditur sive fides non habetur Ci., testimonio fidem tribuere Ci., tako tudi alicui rei fidem adiungere Ci. ali (pesn.) ferre V. ali — addere L., O., T., Amm. ali admittere Cl.; (alicui) fidem facere (komu) kaj verjetno narediti, — zaupanje (vero) vzbuditi, prepričati ga: lacrimae fecere fidem O., quoniam vita viri fidem non faciebat Ci., aptum quiddam ad fidem faciendam Ci. nekaj prepričevalnega, tibi fidem faciemus nos ea suadere, quae … Ci.; v pass.: aliquamdiu fides fieri non poterat C. se (mu) ni moglo verjeti, vix fides facta est N. komaj (stežka) se je dalo narediti verjetno; fidem rei negare, fidem rei eripere O. ali fidem rei demere T. ali fidem detrahere Plin. iun. ali fidem abrogare Suet., fidem alicuius rei non capere Sen. tr. komaj verjeti, citra fidem T., ultra fidem Suet., propter fidem decepta Ter. po zlorabi zaupanja, per fidem fallere Ci. ali per fidem decipere, per fidem violare L. z zlorabo zaupanja; od tod kot jur. t. t. bona fides dobra vera, kakršne je kdo glede na pravno razmerje, naspr. mala fides zla vera = zavest krivičnosti pravn. razmerja: bonae fidei emptor, bonā ali malā fide emere, possidere Icti.

    2. occ.
    a) vera, up(anje), zaup(anje) = kredit: res et fides Pl. ali res fidesque S. gotovina in kredit, homo sine re, sine fide, sine spe Ci., res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., haec fides cum illis pecuniis cohaeret Ci., fides de foro sublata est, fidem removere Ci., scimus Romae solutione (izplačila) impeditā fidem concidisse Ci., eam pecuniam huius fide sumpsit Ci. na njegovo ime, cum fides totā Italiā esset angustior C., fidem moliri L. labefactā iam fide Suet.; metaf.: segetis certa fides meae H. povračilo, obrodek, fallax unius anni fides Plin. iun. spodletelo upanje.
    b) krščanska vera: f. Christianorum, ministri verae … fidei pozni Icti.

    3. meton. zvestoba, zvestost, poštenost, vestnost, vestno izpolnjevanje dolžnosti, odkritosrčnost: iustitia in rebus creditis nominatur fides Ci., homo spectatā fide, homo summa fide praeditus Ci., homo magnā fide, homo … sine ulla religione ac fide N., f. antiqua Ci. ali prisca V. starorimska, adductus sum fide, ut … onus hoc susciperem Ci., f. erga plebem ali vetus erga populum Rom. f. Ci. zavezniška zvestoba = fides socialis L., qui fidem suam semper praestiterunt Ci. so izkazali, ohranili, fidem meam praestabo (bom izkazal) Ci., cum fide defendere Ci. ali agere L. zvesto, pošteno, vestno, quibus abrogas fidem iuris iurandi? Ci., f. intemerata, tuta V., impolluta Sil., fluxa T., fluxior Amm., aurea … aetas, quae … fidem rectumque colebat O., de fide queri O. o verolomstvu, in fide manere Suet., Fl.; pogosto pri pozivih in rotitvah: tuam fidem, Venus, pri tvojem poštenju, dii vestram fidem Kom. pri vašem poštenju, fidem vestram oro et obsecro, iudices Ci. pri vašem poštenju vas prosim in rotim, hoc nos metu — per fidem tuam — libera Ci. kakor si zares poštenjak, pro deûm fidem Ter., L. ali pro deûm (deorum) atque hominum fidem Kom., Ci., S. pri poštenju (resnicoljubnosti) bogov in ljudi, pri vsem, kar je pošteno, per fidem Petr., T. pri mojem poštenju, pri moji veri; bona fides odkritosrčno mnenje (naspr. mala fides, dolus, fraus) Icti. bonā fide Ca., Kom., Q. odkritosrčno, pošteno, kot poštenjak, vestno, si tibi optima fide sua omnia concessit Ci. Kot jur. t. t. bona fide ali ex bona fide Ci., Icti. po najboljši volji, z odkritosrčno, resno voljo, vestno, na poštenje in vero, iudicia de mala fide Ci. zaradi poneverbe.

    4. verjetnost, verodostojnost, zanesljivost, gotovost: litterae quam habere fidem … possunt? Ci., quid de hac pecunia tuarum tabularum fide feceris Ci., istius causam in testium fide positam arbitrabantur Ci., orationi fidem afferre Ci., fidem ducere ex aliquo Lucr., si qua fides mihi (vero O.) est V. če gre … vera, tibi maxima rerum verborumque fides (est) V. čisto zanesljiv si v besedi in dejanju, ubi prima fides pelago V. brž ko je bilo možno prepustiti se morju, res fide maior komaj verjetna, fidem excedere O. mero verjetnosti, meruit fidem vetustas Lucan., fidem quaerere Q., f. gaudii Plin. iun. nehlinjeno veselje, f. peractae mortis Plin. iun., omnia ex fide narrare Suet. po resnici, cum vix fides esset (z ACI) Suet. ko je bilo komaj verjetno; occ. dokaz, potrdilo, izpolnitev, uresničenje, gotov uspeh: ad (v) fidem criminum, ad (in) fidem rerum L., contione … edicto addidit fidem L., alicui rei fidem facere L., manifesta fides (sc. urbis captae) V., manifesta fides publicā ope Volscos hostes adiutos L. en haec promissa fides est? V. (po preročišču) obljubljeni gotovi uspeh, fidem reportant exploratores V. zanesljive vesti, dant verbo signa fidem O. besedo potrjujejo znamenja, sum fines vocis O. na meni se je beseda izpolnila, — uresničila, facti (po drugih pacti) fide data munera solvit O. v potrdilo, vota fides sequitur, dicta fides sequitur O. obljube se takoj izpolnijo, besede se takoj izpolnijo, promissa exhibuere fidem O. so se izpolnile, pollicitam dictis adde fidem O. izpolni obljubo, si qua fides addenda est O. poroštvo, fidem nancisci O.

    5. Pooseb. Fidēs Zvestoba, boginja zvestobe: Ci., V., H., L.

    II.

    1. obljuba, (dana) beseda, prisega: ubi fides? Ter., fidem frustrari Ter., fidem alicui dare Ci., N. (za)dati komu besedo, obljubiti mu, fidem dare de aliquo Ci. ali de aliqua re C. fidem servare Ci. ali conservare Ci., N. biti mož beseda, (dano) besedo držati = in fide manere N.; fidem liberare Ci. ali solvere Ter., Plancus in Ci. ep. ali exsolvere L. besedo izpolniti, fidem tenere Pr. obljubo molčečnosti izpolnjevati, fidem obligare Ci. ali in eam rem fidem suam interponere Ci. (svojo) besedo zastaviti, fidem mutare L. ali amittere N. ali violare Ci., Cu. ali frangere Ci. ali rumpere V., Sen. tr., Fl., Amm. ali prodere Ci., S. besedo prelomiti, — pogaziti, ne držati besede (toda: prodiderat portae fidem Pr. že je bil izdal vrata), fidem fallere Ci., Plin. iun. besedo umakniti, accipe daque fidem Enn., V., fide data et accepta S. po vzajemni obljubi (prisegi), fidem accipere L., fidem pacis petiitque deditque O., fides dextraeque datae O. obljuba in podana desnica; od tod fidem porrigere Ci. s podano roko dati besedo, fide confirmare N. s prisego potrditi, — zatrditi.

    2. kot jur. t. t. (t. t. mednarodnega prava) obljuba osebne varnosti, varščina: fidem publicam postulare Ci., fidem ei publicam iussu senatūs dedi Ci., interpositā fide per trīs legatos Ci., Lusitani contra interpositam fidem interfecti Ci., aliquem interpositā fide publicā Romam ducere S., fide acceptā venerat in castra L.

    3. metaf. zaščita, varstvo, pomoč: committere se in alicuius fidem Ter., se alicui commendare in clientelam et fidem Ter., se in alicuius fidem et clientelam ali in alicuius amicitiam et fidem conferre Ci., quaere, in cuius fide sit et clientela Ci., ad cuius fidem confugiet? Ci. petimus a vobis, … ut eum … in vestram accipiatis fidem Ci. da ga vzameta v svoje varstvo, Siciliae civitates in amicitiam fidemque recepimus Ci., aliquem datā dextrā in fidem recipere N., fidem alicuius sequi (iskati) C., se suaque omnia in fidem atque potestatem populi Rom. per mittere C. izročiti se mogočnemu varstvu rim. naroda = na milost in nemilost podvreči se rim. narodu = in populi Rom. fidem ac potestatem venire C. ali in fidem alicuius venire L., in fidem dicionemque venire Plin. iun., in fidem populi Rom. se recipere Suet.; dii, obsecro vestram fidem Pl., fidem obsecrare, obtestari Ci., deûm atque hominum fidem implorabis Ci., bogove in ljudi boš na pomoč klical, cum virgo Vestalis populi Rom. fidem imploret Ci. fidem deûm clamitare Ap., f. numinum Fl.

    Opomba: Star. gen. sg. fidēī: Enn., Pl., Lucr., tudi fidēs: Pl. ali fidē: Pl., Ter., Poeta ap. Ci., H., O.; star. dat. sg. fidē: Pl., Ter., H.
  • figov list stalna zveza
    (za zakrivanje osramja) ▸ fügefalevél
    In, da, to je bil še en papež, ki je na nespodobne dele klasičnih kiparskih del natikal pločevinaste figove liste. ▸ Azok közé a pápák közé tartozott ő is, akik a klasszikus szobrászművek illetlen részeire bádog fügefaleveleket akasztatott.
    Figov list zakriva gole dele telesa tudi na več umetniških delih. ▸ Fügefalevél takarja a csupasz testrészeket több művészi alkotáson is.
    Legel je na posteljo in iz rjuhe naredil figov list. ▸ Lefeküdt az ágyra, és a lepedőből fügefalevelet csinált.
    Z eno dlanjo se milijo po laseh in telesu, druga pa jim služi za figov list. ▸ Egyik tenyerükkel a hajukat és a testüket samponozzák, a másikat fügefalevélként tartják maguk előtt.
  • figurado v podobi, prenesen

    en sentido figurado v prenesenem pomenu
  • figure [figür] féminin obraz, obličje; postava, zunanjost, figura, podoba; osebnost; simbol, metafora; (mečevanje) pozicija

    en pleine figure naravnost v obraz
    sous la figure de v podobi
    figure de danse, de style plesna, stilistična figura
    chevalier masculin de la triste figure vitez žalostne postave
    avoir une bonne figure biti simpatičen
    avoir bonne figure biti pri dobrem zdravju
    casser la figure à quelqu'un (familier) pretepsti koga
    se casser la figure pasti, doživeti nesrečo, ponesrečiti se
    être bien de figure biti čedne zunanjosti
    faire figure igrati neko vlogo, nekaj predstavljati
    faire figure de nastopiti kot, biti uporabljen kot
    faire bonne figure izkazati se moža na pravem mestu, (pravega moža), nekaj veljati; ostati miren, lepo se zadržati
    faire bonne figure à quelqu'un koga prijazno sprejeti
    faire triste figure, piètre figure slabo, bedno izgledati, figuré ne biti kos svoji nalogi
    jeter quelque chose à la figure de quelqu'un (familier) komu kaj v obraz vreči, pod nos dati
    prendre figure začeti se realizirati, dobi(va)ti obliko
  • fijar pritrditi, pričvrstiti, ustaliti; določiti, ugotoviti; fotografija fiksirati

    fijar la atención en (sobre) a/c pritegniti pozornost na kaj
    fijar carteles en las esquinas nalepiti lepake na uličnih vogalih
    fijar la hora določiti uro
    fijar los ojos (la vista) upreti oči
    fijar un plazo določiti termin
    fijarse paziti (se); obrniti pozornost (en na), zapaziti, v poštev vzeti
    no me fijo en ello za to se ne menim, na to se ne oziram
    ¡fíjese (bien)! pazite!
    ¡fijarse! pozor!
  • fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

    él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
    fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
    fil aérien vod nad zemljo
    fil d'araignée nit pajčevine
    fil de bois lesno vlakno
    fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
    fil à brocher nit za spenjanje
    fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
    fil à coudre sukanec
    fil électrique električna žica
    fil gros dreta
    fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
    fils de fer barbelés bodeča žica
    fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
    fil occupé žica pod napetostjo
    fil à plomb grezilo
    fil du rasoir rezilo britve
    fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
    fil retors sukanec
    fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
    fil de la vie nit življenja
    fils de la Vierge pajčje niti
    boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
    brin masculin de fil nitka
    coup masculin de fil telefonski pogovor
    mince comme un fil tenek kot nit
    réseau masculin de fil de fer žična ovira
    téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
    au fil de l'eau s tokom
    au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
    contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
    de droit fil v smeri vlaken blaga
    de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
    aller de droit fil naravnost proti cilju iti
    avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
    depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
    avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
    avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
    n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
    couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
    développer le fil odvijati žico
    donner le fil nabrusiti
    donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
    donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
    (familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
    il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
    faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
    il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
    passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
    perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
    suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
    suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
    tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
    ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki
  • fil moški spol smer, struja, tok

    estar en (un) fil prilegati se, ustrezati si (drug drugemu)