Franja

εἰσ-πέτομαι [aor. εἰσέπτᾰτο] med. letim v τί, ἔς τι; o govorici: raznesem se, razširim se.

εἰσ-χέομαι pass. ep. ion. [aor. 3 pl. ep. ἐσέχυντο] izlivam se v, iztekam se, derem v ἐς πόλιν.

ἐκ-βαίνω [gl. βαίνω, dor. ἐκβάω, s pt. praes. ἐκβῶντες, tudi v tmezi] 1. intr. a) grem iz, izidem, izhajam, izstopam, izkrcavam se ἐκ τῆς νεώς, zapuščam ἐκ τοῦ σώματος, τύχης pot sreče, grem doli πέτρης, grem kvišku, na goro πρὸς τὸ ὄρος, mislim kaj drugega ἄλλοσε, βοὴ ἐξέβη glas se je zaslišal; b) oddaljim se, odstranim se (v govoru), pridem na kaj, zaidem ἔνθεν ἐπὶ (ὅθεν εἰς) ταῦτα ἐξέβην, pridem, zabredem ἐς τοῦτ' ἀλγηδόνος; c) ἐκβαίνει izide se, zgodi se, κατὰ γνώμην po želji, pripeti se, izpolni se na kom, pokaže se kdo kot kaj κάκιστος, τὸ τελευταῖον ἐκβάν končni izid, zvršetek. 2. trans. ep. aor. 1. in fut. act. a) izpeljem, izkrcam; b) prestopim, prelomim ὅρκον.

ἐκ-βάλλω [gl. βάλλω, aor. ep. ἔκβαλον, adi. verb. ἐκβλητέον] 1. act. a) trans. vun mečem, izmetavam, izrivam, izkrcavam, spravljam na suho ἐκ νεώς, pahnem, vržem z voza δίφρου, ἵππων, izbijem ἔγχος χειρός, preženem, izobčim, zapodim ἐκ τῆς πόλεως, γῆς, sekam (drevesa) δοῦρα, oropam πλούτου, χάριτος, izpodrinem iz česa τιμῆς, χάριτος, ἐκ τῆς φιλίας, izgubim φίλον, φρένας, τἀγαθόν; zavržem, odklanjam, zametavam χάριν, λόγους, εὐμένειαν; tajim, prekličem πάλιν(sc. ἔπος), izpostavljam τινὰ ἔς τι, prelivam δάκρυα, izgovorim ἔπος, odgodim δίκην, vržem proč ὀϊστούς, δόρυ; storim, da klije, zorim στάχυν; zanesem εἰς τὴν γῆν; vzamem (iz mošnje) δηνάρια NT; b) intr. o reki: ποταμὸς ἐκβάλλει reka izvira. 2. med. izkrcam, spravljam na suho.

ἐκ-λείπω 1. trans. izpuščam, opuščam, zanemarjam, zapuščam, puščam na cedilu; ὅρκον prelomim, βίον umiram, πόλιν ἐς τὰ ἄκρα zapustim mesto in grem na vrh, izselim se kam. 2. intr. a) odhajam, izginem, zapuščam stražo, službo, minevam, ginem, nehavam; b) ubožam, (iz)umiram; c) o mesecu: otemnim, mrknem.

ἐκ-πρᾱ́σσω, at. -ττω, ion. -πρήσσω 1. act. a) poet. do-, izvršim, učinim, s ὡς, ὥστε z inf., τὸ καλλίνικον ἐς γόον izpremenim veselo petje v jok; b) izterjam χρήματά τινα; c) uničim, morim, ubijem, φόνον maščujem. 2. med. izterjavam za se (pomirjam), φόνον πρός τινος maščujem nad kom umor.

ἐκ-ρήγνῡμι [aor. ἐξέρρηξα, pass. ἐξερράγην, fut. ἐκραγήσομαι] ep. poet. ion. 1. trans. izderem, iz-, odtrgam, ὁδοῖο kos pota, pre-, raztrgam νευρήν. 2. intr. a) act. vnamem se, prederem, priderem μάχη; b) pass. zakadim se, zaderem se na εἴς τινα; ἐκρήγνυται ἐς τὸ μέσον razve, razglasi se.

ἐκροή, ἡ ἔκ-ρους (-ροος) ου, ὁ ion. iztok, izliv, ustje, ἔχω ἔκρουν ἐς θάλασσαν izlivam se v morje.

ἐκ-φέρω [gl. φέρω, fut. med. ἐξοίσομαι tudi s pas. pom.] I. act. 1. tr. a) vun nesem, iznašam τί τινος in ἔκ τινος; α.) pokopljem σῶμα, τινά; β.) πόλεμον πρός τινα začnem vojsko s kom; γ.) odnesem, ugrabim; pridobim (bojno nagrado); δ.) odnašam (iz morja na breg), odvedem, pripeljem do konca βάσις σ' εὖ ἐκφέρει; b) rodim, pri-, donašam καρπόν; pren. πρός τινα spravim med ljudi ἐπὶ γέλωτι; c) razglasim, objavim, oznanim χρηστήριον εἴς τινα, λόγον izrečem, ὄνομα izgovorim; d) zapeljem, zavedem s pravega pota. 2. intr. a) odhitim, stečem naprej, izletim (iz ograje); b) končam se, minem ἄροτος; c) zvršim se, izpolnim se, uresničim se ἐς ὀρθόν; d) ἀτραπός pelje iz česa. II. med. 1. iznašam svoje stvari, γνώμην izrekam svoje mnenje, ὅπλα zbiram se v orožju, zgrabim orožje. 2. = act. odnesem, (pri)dobim nagrado, κλέος stečem si. III. pass. a) prodiram, da(je)m se zapeljati, πρὸς ὀργήν jeza me premaga; b) zanese me, dospem (iz morja na suho).

ἐλαύνω, poet. ἐλάω [att. fut. ἐλῶ, ᾷς, aor. ἤλασα, pf. ἐλήλακα, pass. ἐλήλαμαι, aor. ἠλάθην, adi. verb. ἐλατέος – ep. praes. ἐλόω, inf. ἐλάαν, fut. ἐλάσσω, ἐλάω, aor. ἔλασ(σ)α, cj. 2 sg. ἐλάσῃσθα, iter. ἐλάσασκε, plpf. 3 pl. ἐληλάδατο (-λέδατο, -λέατο), ion. pf. ἐλήλασμαί, aor. pass. ἠλάσθην] I. trans. 1. gonim, ženem, poganjam, premikam ἵππους, ζεῦγος; vodim, peljem στρατόν, jašem ἵππον, vozim ἅρμα; ναῦν ladjam, jadram, ναῦς ἐλαυνομένη ladja, ki plove, οἱ ἐλαύνοντες veslači, κώπην veslam, ὁδόν hodim po poti. 2. a) odpeljem, odvedem βοῦς, μῆλα, λείαν; med. odpeljem zase τὶ ἔκ τινος; b) prepodim, iz-, preženem, odstranim τί τινος, τὶ ἔκ τινος iz česa, τινὰ γῆς, μίασμα χώρας; ἄγος izbrišem, poravnam (krivdo). 3. spravim v zadrego, stiskam, mučim, grdo ravnam s kom τινά τινι, ἄδην πολέμοιο, χεὶρ ὀδύνῃσι ὀξείῃς ἐλήλαται roko prešinjajo bolečine, λύπῃ ἐλαύνομαι žalost me prevzame, ὑπ' ἀνάγκης ἐλαύνομαι. 4. udarjam, sujem, ranim σκήπτρῳ τινά, κάρη τινὸς πρὸς γῆν treščim ob tla, πόντον ἐλάταις udarjam po morju z vesli, veslam, γαλήνην veslam po mirnem morju, τινὰ ξίφει, τινὰ ὦμον ranim koga na rami, δόρυ (ἔγχος) διὰ στήθεσφι porinem sulico skozi prsi, ὀιστός διὰ ζωστῆρος ἐλήλατο je prodrla skozi, οὐλήν vsekam rano, σταυρούς zabijem, τὰ πράγματα tiram državo v propast. 5. raztezam a) kujem ἀσπίδα, πτύχας; b) napravljam, gradim τάφρον, τεῖχος; c) pokosim ὄγμον; d) vzbujam, napravljam κολωόν. II. intr. 1. vozim se, jašem, korakam, potujem, veslam, plovem, jadram (dostaviti se mora namreč ἵππον, ἅρμα, ναῦν, στρατόν) ἀντίον grem nasproti, ἥκω ἐλαύνων prijašem, ἀνὰ κράτος v dir, skokoma. 2. πρόσω τινός napredujem v čem, ἐς πᾶσαν κακότητα pomikam se, grem do skrajne zlobe, ἐς τριβάς zavlačujem, odlašam, ἔξω τοῦ φρονεῖν sem blazen, ἐς κόρον ženem kaj do sita, do naveličanja.

ἐμ-αυτοῦ, ῆς, pron. refl. 1 os., ion. ἐμεωυτοῦ sebe, θέλω φράσαι τὰ ἐμαυτοῦ svoje razmere.

ἐμ-βάλλω [gl. βάλλω; ep. aor. ἔμβαλον, inf. ἐμβαλέειν] I. act. 1. trans. a) vržem, mečem na (v) kaj νηὶ κεραυνόν, τινὰ πόντῳ, τινὰ χερσί τινος spravim v njegove roke (oblast), τὶ χερσίν dajem v roko, εἴς τι; εἰς ἔχθραν zasovražim, omrzim, πῦρ zažgem, πληγάς naložim mu udarcev, pretepem, ἅρμα εἴς τι poženem, ἵπποις χιλόν pokladam konjem, χαλινούς nataknem brzde, μοχλόν zapahnem, zaprem z zapahom, τὴν δεξιάν podam roko, χειρὸς πίστιν dam roko v poroštvo, obljubim, ψῆφον περί τινος glasujem, ῥῆμα vrinem, vstavim, λόγον περί τινος dam v posvetovanje, na razgovor, βουλὴν περί τινος ἔς τινα dam komu v posvetovanje; abs. τινί povem, razjasnim; b) o ladjah: zadenem z ladijskim rilcem (ἔμβολος); c) povzročim, navdam s, vzbudim φόβον, μένος, σθένος, μῖσος, νόσον, φιλοπραγμοσύνην. 2. intr. a) vržem se na kaj, lotim se česa, zgrabim, κώπῃ (tudi abs.) marljivo veslam; b) vderem, udarim, napadem ἔν τινι, ναυσί navalim na ladjevje; c) ναῦς ladja trči, zadene ob; d) ποταμός reka se izliva. II. med. mečem zase na kaj, ženem si k srcu, mislim na kaj φύξιν θυμῷ, εἰς τὸν νοῦν, vržem se na kaj, napadem.

ἐμ-πῑ́πτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔμπεσον] poet. ἐμπίτνω 1. a) padem v, na τινι, εἴς τι, ἐπί τι, ἔν τινι; b) padem na kaj, napadem, privršim (o vetru), vderem, pridrevim, planem v ὑσμίνῃ, προμάχοις, prederem αὐχένι ἰός. 2. pren. a) vpadem, napadem, zgrabim (o bolezni) εἴς τι, zadenem κακὸν οἴκῳ; b) zabredem, zaidem εἰς ἄτας, εἰς ἀνάγκας, λήθη πολλοῖς εἰς τὴν διάνοιαν pozabljivost se pojavi pri spominu mnogih, ἀθυμία ἐμπίπτει μοι malodušnost se me loti, ἔννοιά μοι ἐμπίπτει pride mi na um (misel), ἔπος θυμῷ spomnim se, λόγος ἐμπέπτωκέ μοι slišal sem novico; c) pridem na kaj (v govoru), ἐπειδάν τι τῶν Φιλίππου ἐμπέσῃ ako se kaj omeni, kar se tiče Filipa; d) loti se, obide, zgrabi me kaj δέος, χόλος, φόβος ἐς τὸ στρατόπεδον.

ἐν-ουρέω ion. poet. močim, ščim v ἔς τι.

ἐξ-άγω (gl. ἄγω) [ep. impf. ἔξαγεν] I. act. 1. vodim vun, izpeljem, πρὸ φόωσθε spravim na svet, zbudim, odvedem iz česa (ἔκ) τινος, izvažam τάλαντα, povedem s seboj, ὁδόν privedem do cilja, τύμβον nasujem, napravim; περίβολον pomaknem naprej. 2. στρατόν odpeljem; brez στρατόν: krenem vzdignem se, odidem, zapeljem ἐς, πρός τι. II. med. 1. dam se odvesti, speljati; izidem, zapeljem. 2. γέλωτα izvabim, (pripravim v) smeh.

ἐξ-ελέγχω [gl. ἐλέγχω, pf. pass. ἐξελήλεγμαι] 1. izprašujem, preiskujem τινά, τί, kaznujem τινὰ περί τινος NT. 2. spravljam na dan, dokazujem τινὰ ἀδύνατον ὄντα da kdo ne more, iz podbijam, odkrivam, sramotim; pass. dokaže se mi kaj; s pt. διαβάλλων dokaže se mi, da obrekujem; ἐς τὸ ἀληθές pokažem se v pravi luči, ἡ πεῖρα poskus se ne posreči.

ἐξ-υβρίζω sem, postanem prevzeten, vdam se prevzetnosti, ἐς τόδε prevzamem se, prevzetujem, grešim, upiram se, τάδ' ἐξυβρίζει govori tako prevzetno, tako zmerja.

ἐξ-ωθέω [impf. ἐξεώθουν, fut. ἐξώσω, poet. -θήσω, aor. NT ἔξωσα gl. ὠθέω] izpahnem, izrinem, odrinem, potisnem nazaj, zapodim, izbijem, izženem, iztiram (ἔκ) τινος, ἐς χειμῶνα zadržujem do zime, (πρὸς) εἴς τι ναῦν tiram, ženem na (suho), izvlečem εἴς τι τὸ πλοῖον NT; φθονερὰν γλώσσας ὀδύναν zlobno sramotim, grdim, zmerjam; δίκῃ νικῶντας odpehavam, preziram.

ἐπ-αγγέλλω 1. act. a) napovem, oznanjam, razglašam, javljam, naznanjam τί, εἴς τι obljubljam; b) nasvetujem, ukrepam, zapovedujem, velevam, zahtevam τί, acc. c. inf.; στρατιὰν ἔς τινα zahtevam od koga čete, τινί obračam se na koga, zahtevam kaj od koga. 2. med. a) javljam o sebi, obetam, ponujam se; trdim, da hočem (morem) kaj storiti, ἀρετήν pravim, da sem učitelj kreposti, obetam, napovedujem, da bom kaj učil Pl. Gorg. 447 c; τεθνάναι zastavljam glavo, θεοσέβειαν obetam pobožnost, hočem biti pobožen NT; b) zahtevam, ukazujem za se, svetujem, predlagam τί, pošiljam (po poslih) povelje inf., τινί τι, τινὶ ὅπως.

ἐπ-ανάγω I. act. 1. trans. a) peljem gori, peljem, spravim ladje na široko morje, dražim, razburjam srce (žolč); b) peljem nazaj; pren. λόγον napeljem govor na kaj ἐπί τι. 2. intr. a) odrinem, odplovem od brega; b) vračam se, umikam se. II. pass. odplovem, peljem se nasproti, veter me zanese ali vrže (na obal) ἔς τι.