Aulercī -ōrum, m Avlerki, veliko keltsko ljudstvo v keltski Galiji zahodno od Pariza: C., L.; v sg. Camulogeno Aulerco C.; Avlerki so se delili na štiri rodove, ti so:
1. Aulerci Eburovīcēs eburoviški Avlerki v današnji Normandiji z glavnim mestom Mediolanom (Mediolānum, zdaj Evreux): C., Plin.
2. Aul. Cenomanī cenomanski Avlerki ob reki Sarti: C., Plin.
3. Aul. Brannovīcēs branoviški Avlerki (južno od svojih zavetnikov Eduvcev) med današnjim Autunom in Lyonom: C.
4. Aul. Diablintēs: C. ali Diablintī: Plin. diablintski Avlerki severno od Ligra (= Loire) v današnjem Departement de la Maine: C., Plin.
Zadetki iskanja
- aumône [omon] féminin miloščina
demander l'aumône beračiti, vbogajme prositi
donner, faire l'aumône à un mendiant dati miloščino beraču
vivre d'aumône živeti od miloščine - aurārius 3 (aurum) ki se zlata tiče, ki k zlatu spada, zlat(én): negotium Pl. nabava zlata (denarja), statera Varr. ap. Non. tehtnica za zlato, metalla Plin., Iust. zlate kovine, fornax Plin. za zlato, pensitatio pozni Icti. nekakšen „trgovinski“ ali „obrtni davek v zlatu“, canon pozni Icti. pravilnik, po katerem se je ta davek plačeval, susceptor pozni Icti. pobiralec tega davka. Od tod subst.
1. aurāria -ae, f
a) (sc. fodīna) zlati rudnik, rudnik zlata, zlatnik, zlatorov: T.
b) nekakšen trgovinski ali obrtni davek v zlatu: Cass., Cod. Th. - Aurēliānus -ī, m Avrelijan, rim. priimek, npr.
1. L. Domitius Aurelianus Lucij Domicij Avrelijan, rim. ces. od l. 270 do 275 po Kr.: Aur., Eutr., Vop.; od tod adj. Aurēliānus 3 Avrelijanov: argentei Vop. pod ces. Avrelijanom kovani srebrniki; Aurēliānēnsis urbs (zdaj Orléans) Avrelijanovo mesto: Sid.
2. Caelius Aurelianus, gl. Caelius. - Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.
1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.
2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.
3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.
4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.
5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.
6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.
7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.
8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.
9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.
10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci. - aurichalcum -ī, n (pisava po ljudski etimologiji nam. pravilne obl. orichalcum; gr. ὀρείχαλκος „gorska ruda“)
1. médnik, (rumena = v njej prevladuje baker) méd, medenina: Plin., Suet., Char., Ulp. (Dig.), Vulg.
2. od Pl. izmišljena kovina, ki po vrednosti prekaša celo zlato = draga (dragocena) kovina: aurichalco contra non carum fuit meum mendacium Pl. se ni dala z nobenim denarjem preplačati. - aurō -āre -ātus (aurum) (po)zlatiti, z zlatom prevleči: Tert., Prisc.; sicer le kot adj. pt. pf. aurātus 3 pozlačen, z zlatom opremljen (prevlečen, pretkan, okrašen, ozaljšan): currus Ci., navigium, columnae Cu., metalla Lucr., statua L., lyra O., Pr., vestes O. ali amictus O., Prud. ali chlamys V. z zlatom pretkan(a), sinus O. z zlatom okrašeno, z zlato zaponko zapeto, frons V., tempora V. z zlato čelado pokriti, milites L. s pozlačenimi ščiti, imperator L. z zlatom nakiten, aurata (puella) O. oblečena v obleko, pretkano z zlatom, ali z zlatnino nakitena: Pl., guttae Plin.; (o žrtvah, katerim so pozlačevali rogove): bos auratus L. s pozlačenima rogovoma, cornua bovis aurata L., hostia auratior Tert.; od tod o rečnem bogu Eridanu: auratus cornua (grški acc.) V. zlatorogi; zlat: monilia O.
- aus1 iz; aus Angst/Furcht od strahu; aus Versehen po pomoti; aus dem Fenster skozi okno; aus allen Kräften na vso moč; aus vollem Halse na ves glas; aus dem Kopf na pamet; aus den Augen izpred oči
- aus2 Adverb
1. (beendet) pri koncu, končan; es ist aus konec je
2. Licht: ugasnjen
3. (draußen) zunaj, ven; aus sein biti zunaj; aus gehen iti ven
4. von (hier) aus od (tu) von mir aus kar se mene tiče, zavoljo mene; von sich aus sam od sebe; von Haus aus pravzaprav; bei jemandem ein und aus gehen biti domač, biti kot doma, biti (kje) kuhan in pečen; weder ein noch aus wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj - ausencia ženski spol odsotnost, nenavzočnost; ločitev; manjkanje, izostanek
hacer ausencia biti za nekaj časa odsoten
brillar por su ausencia pozornost zbuditi (izkazati se) zaradi svoje odsotnosti
en ausencia del gato se divierten los ratones če mačke ni doma, miši plešejo
ausencias causan olvido, larga ausencia causa el olvido daleč od oči, daleč od srca
tener buenas (malas) ausencias biti na dobrem (slabem) glasu - Ausgang, der, (-s, Ausgänge)
1. (Raumöffnung) izhod; kein Ausgang ni izhoda
2. (Ausgehen) izid, (Ende) konec, iztek; einen tödlichen Ausgang haben končati se s smrtjo
3. (Ausgangspunkt) izhodišče
4. von Waren: izdaja, dobavljanje, odpošiljanje seinen Ausgang nehmen von izhajati od - ausgehen
1. (hinausgehen) iti ven, Briefe, Post, Waren: biti odposlan
2. (weniger werden) Kräfte, Feuer: pojemati, Vorräte, Geld: pohajati, poiti, zmanjkati, zmanjkovati (zmanjkuje mi česa), Haar: izpadati, Farbe: razbarvati se
3. (enden) končati se, mit einem Ergebnis: iziti se, Zeit, ein Jahr ...: izteči se, iztekati se; ausgehen auf končati se z
4. auf etwas ausgehen Beute, Vorteil, Raub: gnati se za čim, prizadevati si za
5. ausgehen von začeti, začenjati pri/z, izhajati od
6. ausgehen lassen einen Befehl, ein Verbot: izdati frei ausgehen ostati nekaznovan; leer ausgehen ostati praznih rok - Auslegungsfrage, die, vprašanje interpretacije; das ist eine Auslegungsfrage to je vprašanje interpretacije, to je odvisno od interpretacije
- Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V. - auspicium -iī, n (auspex)
1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.
2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.
3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...
4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust. - ausschütten
1. eine Flüssigkeit: zliti, izliti (iz), Getreide usw.: stresti, iztresti, (leeren) izprazniti Wasser aus einer Vase (verschütten) politi
2. Gewinne, Hilfe: deliti, razdeliti, (auszahlen) izplačevati, izplačati; Geschenke über jemanden: zasuti (koga) z darili
3. Medizin Hormone ins Blut: izločati sein Herz ausschütten oljašati si srce, zaupati se (komu); sich vor Lachen ausschütten zvijati se od smeha - außen zunaj; von außen od zunaj; nach außen navzven; außen an (der Tür) za zunanji strani (vrat); außen vor lassen ne upoštevati
- austērus 3, adv. -ē (gr. αὐστηρός)
1. trpek, gorjup, rezek, oster: vinum Ca., Cels., vinum austerius Col., musta austera Q., herba austero sapore Plin., gustus austerior Col.
2. zamolkel: colores austeri Plin.; met. o slikarju: pictor austerior colore Plin. ki slika z bolj zamolklimi barvami, nekoliko trd v izbiranju barv, austerum genus Plin. trdi slog (v ulivanju medi), sonus Acr.
3. klas. le pren. mračen, čemeren, resen, strog, osoren, neprijazen: vir Pr., homo austerior et gravior Ci., senes austeri ac mites Q., austero more ac modo Ci., suavitatem habeat (orator) austeram et solidam, non dulcem et decoctam Ci., austera poëmata H. resne, poučne vsebine, austerus labor H. resen napor, austerae tabellae Pr. stroge glasovnice = stroga sodba, austera curatio Plin., agit mecum austere et Stoice Cato Ci., austerius agere cum aliquo Vulg. Od tod subst.
a) austērī -ōrum, m strogi sodniki: quibus (falsis voculis) tamen non modo austeri, sed... multitudo ipsa reclamat Ci.
b) neutr. pl. austēra et pressa delectant Plin. iun. — Soobl. austēris: Eccl. - austrīnus 3 (auster)
1. južen = južnega vetra: calores V., flatus, pluviae Plin., tempus (ko veje jug) Plin., dies Col.
2. južen = na južni strani sveta (neba): vertex ali polus Plin. južni tečaj, piscis (kot ozvezdje = Ribi) Vitr., Col. Od tod subst. austrīna -ōrum, n (sc. loca) južni kraji, južne pokrajine kake dežele: Cappadociae, Cypri, Sardiniae Plin. - authenticus 3 (gr. αὐϑεντικός) zanesljiv; od tod prvopisen, svojeročen, prvoten, izviren: Tert., Hier., Icti., poseb. testamentum ali tabulae Icti. oporočni izvirnik; subst. authenticum -ī, n izvirnik, prvopis: Icti., Eccl.