Franja

pop² [pɔp]

1. neprehodni glagol
počiti (zamašek), odpreti se (kostanj, koruza itd.); sprožiti, ustreliti (at)
nenadoma se pojaviti; izbuljiti (oči)

2. prehodni glagol
hitro odpreti, izvleči (zamašek), sprožiti, izstreliti (naboj)
ameriško peči koruzo; hitro vtakniti (kaj kam), pomoliti (glavo)
britanska angleščina, sleng zastaviti

to pop along švigniti mimo
to pop away hitro dati stran
to pop in oglasiti se pri kom, priti na kratek skok
pogovorno to pop off izginiti, pobrisati jo; zadremati
pogovorno tudi to pop off the hooks umreti
to pop on dati klobuk na glavo
to pop out pomoliti ven; ugasniti luč; pobrisati jo
to pop up pojaviti se (tudi figurativno npr. težave)
to pop one's head in the door pomoliti glavo skozi vrata
pogovorno to pop the question zasnubiti

pȍp pòpa m (gr. pappâs) pop, pravoslavni posvetni duhovnik: besposlen pop i jariće krsti v brezdelju se človek loti tudi nepotrebnih opravil; reći popu pop, a bobu bob imenuj vsako reč s pravim imenom, bodi iskren, resnicoljuben

popa -ae, m (gl. coquō in prim. popīna) pomočnik (služabnik) svečenika, žrtveni sluga, žrec, strežnik pri žrtvovanju, ki je priskrbel vse potrebno za žrtvovanje (ogenj, vodo, vino, kadilo idr.), tudi darilne živali (cultrarius jih je klal z daritvenim nožem): Ci., Pr., Suet. Ker so bili ti pomočniki nav. debeli, metaf. popa venter Pers. debel trebuh, vamp(ež), (debelo)trebušnik.

popači|ti (-m) verzerren (tudi sliko, zvok), optično: verzeichnen; (kaziti) entstellen; (izkrivljati) podatke, številke, namerno: verfälschen; pri petju: (etwas) zersingen

pop|er [ô] moški spol (-ra …) der Pfeffer (tudi rastlinstvo, botanika); črni: Schwarzer Pfeffer, beli: Weißer Pfeffer; rastlinstvo, botanika (poprovec) der Pfefferstrauch
vodni poper rastlinstvo, botanika (jelovka) der Tännel
zrno popra das Pfefferkorn
mlinček za poper die Pfeffermühle
figurativno hud poper starker Tabak
suh kot poper pulvertrocken, staubtrocken, strohtrocken
dati popra komu (jemandem) Pfeffer geben, (jemandem) heimleuchten

Popilius (tudi Popillius) 3 Popílij(ev), ime rim. rodu; poseb. znana predstavnika sta:

1. C. Popilius Laenas Gaj Popilij Lenat, vojaški tribun, ki je ujel in ubil Cicerona: L. epit., Sen. rh.

2. Popilia Popilija, žena Kvinta Lutacija Katula: Ci. Kot adj. Popílijev: Popilia gens Ci., familia L.

popkovin|a ženski spol (-e …) die Nabelschnur
prerezati popkovino (tudi figurativno) jemanden/sich abnabeln

poplesavanj|e srednji spol (-a …) das Tanzen (tudi tehnika)

popopran [ô] (-a, -o) gepfeffert (tudi figurativno)

poprijeti [é] (poprimem) zugreifen; za delo: zupacken, mit anfassen; (lotiti se) sich daransetzen, sich dranmachen, sich verlegen auf; figurativno za temo: aufgreifen, auf ein Thema eingehen, bei einem Thema einhaken
figurativno tudi sam poprijeti selbst mit Hand anlegen

populacij|a ženski spol (-e …) die Population (tudi rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija); (prebivalstvo) die Bevölkerung
genetika populacije die Populationsgenetik

popularizirati glagol
1. (narediti priljubljeno) ▸ népszerűsítSedaj poskušam popularizirati raziskovanje vesolja in naravoslovne znanosti, predvsem med mladino. ▸ Most az űrkutatást és a tudományt próbálom népszerűsíteni – különösen a fiatalok körében.
Smisel nagrad je bil jasen: popularizirati filme in jim z nagradami obenem dajati tudi umetniško vrednost. ▸ A díjak lényege egyértelmű volt: népszerűsíteni a filmeket és a díjakon keresztül művészi értéket adni nekik.

2. lahko izraža negativen odnos (narediti razumljivo širši množici) ▸ népszerűsítTako na Radiu Študent vsak drugi petek že dve leti s posebno oddajo skušajo popularizirati vprašanje duševnega zdravja v Sloveniji. ▸ Két év óta a Radio Študent minden második pénteken külön műsorral próbálja népszerűsíteni a mentális egészség kérdését Szlovéniában.

populus¹ -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)

I.

1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).

2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.

3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —

II. v Rimu

1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.

2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.

3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —

III. meton.

1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.

2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.

3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —

IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.

Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.

popustíti (komu) céder à quelqu'un, se rendre (aux désirs de quelqu'un), s'incliner devant quelqu'un, déférer à quelqu'un ; (grožnji) familiarno caler ; (privoliti) faire des concessions ; (moč) s'épuiser ; (bolečina) relâcher ; (kaj) détendre ; (matico, vijak) desserrer ; (matica, vijak) se desserrer ; (hitrost) ralentir ; (miniti) passer ; (izgubiti svojo napetost) se détendre ; (oslabeti) faiblir ; (mraz) s'adoucir ; (vihar) se calmer, s'apaiser, tomber ; (zmanjšati se) figurativno diminuer, décroître ; (vnema) fléchir ; (strastem) satisfaire ; (odnehati) cesser, reculer, se rabaisser, se relâcher, en rabattre, céder du terrain, marquer un recul, battre en retraite ; (vezi) lâcher ; (cene) rabattre, réduire, diminuer, baisser

popustiti v čem transiger sur quelque chose, rabattre de quelque chose
popustiti v čuječnosti relâcher sa vigilance
popustiti v svojem delu se relâcher dans son travail
popustiti mišice relâcher les muscles
popustiti sili céder à la force
popustiti vajeti lâcher la bride (ali les rênes), laisser couler les rênes
popustiti vrv détendre une corde
popustiti v svojih zahtevah rabattre de ses prétentions, réduire ses prétentions
ne popustiti ne pas en démordre, tenir bon, tenir tête à quelqu'un
ne popustiti komu v čem ne pas céder à quelqu'un en quelque chose
napetost v odnosih je popustila les rapports se sont détendus
vročina je popustila la chaleur a diminué
vzmet popusti le ressort se détend
tudi za las ne bom popustil je ne céderai pas un pouce de terrain

por- (prim. lat. per, prae, pro, gr. παρά, περί; nem. vor) neločljiva, le v zvezi z glag. ohranjena praep. (prim. por-rigo, por-tendo, por-ticus; tudi z asimilacijo: pol-liceor, pol-luo) tja, pred.

poraz moški spol (-a …) die Niederlage (tudi šport); (polom) die Schlappe
volilni poraz die Wahlschlappe, Wahlniederlage
doživeti poraz unterliegen
šport poraz po točkah die Punktniederlage

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

porcus -ī, m (iz indoev. *pork̑o- prašič; prim. gr. πόρκος prasec, sl. prasec, prase, prašič, stvnem. far(a)h prasec, lit. paršẽlis = stvnem. farhilī(n) = nem. Ferkel pujsek, prašiček)

1. prasec, prašič, prase, pujs, svinja: Ca., Col., Plin. idr., p. femina Ci. prasica, svinja, porcus lactens Varr. sesno prase, Troianus Macr. = z drugimi živalmi polnjen prašič (kot jed); kolekt.: villa abundat porco Ci.; kot psovka (debeluhom in lagodnemu življenju) prase(c), prašič(ek), pujs = ožrljivec, požrešnež, uživač, gurman, sladokusec: porcus Umber Cat., Epicuri de grege porcus H.

2. metaf.
a) žensko (deviško) spolovilo: nam et nostrae mulieres, maxime nutrices, naturam qua[m] feminae sunt in virginibus appellant porcum, et Graecae choeron, significantes esse dignum insigne nuptiarum Varr.
b) porcus marīnus, tudi samo porcus morska svinja, morski prašič, neka morska riba (prim. gr. πόρκη ostriž): Plin.
c) kot voj. t.t. porci caput „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: acriter imminentes desinente in angustum fronte, quem habitum caput porci simplicitas militaris appellat, impetu disiecit Amm.

porjavi|ti (-m) einbräunen, braun färben, bräunen (tudi tehnika)

poróčati¹ (-am) perf. riferire, comunicare, rapportare:
kot poroča naš dopisnik a quanto riferisce il nostro corrispondente
pisno poročati riferire per iscritto
v prometni nesreči poročajo tudi o smrtni žrtvi nell'incidente si lamenta un morto