Franja

einpendeln voziti se na delo; sich einpendeln (bei) ustaliti se, ustaviti se pri

eintreten^* (hineintreten) vstopiti, vstopati, eintreten in pristopiti k, vstopiti v; (geschehen) dogoditi se, priti do (X ist eingetreten prišlo je do) ; (beginnen) nastopiti, pojaviti se; eintreten in eine Diskussion: začeti (diskusijo); Technik dotekati, pritekati; eine Tür: vdreti (vrata); Schuhe: uhoditi; sich etwas in den Fuß eintreten zadreti si (pri hoji); eintreten für zavzemati se za

einweben^* vtkati; figurativ vpletati; sich einweben skrčiti se pri tkanju

eksìkluk m (t. eksiklik)
1. nepopolnost, pomanjkljivost, primanjkljaj: da odbijemo eksikluk odštejmo, kar manjka pri teži
2. nesreča, ki sledi kot božja kazen za greh: ubio ga eksikluk, bojim se teška -a

elbow¹ [élbou] samostalnik
anatomija komolec
tehnično koleno; stranski naslon (pri stolu)

at one's elbow pri roki
sleng to lift the elbow (too often) piti več, kot je pametno
out at elbows v raztrgani obleki; reven
up to the elbows in work zelo zaposlen
more power to your elbows! mnogo uspeha!
to rub elbows with s.o. družiti se s kom

électoral, e, aux [-ktɔral, ro] adjectif volilen

affiche féminin électorale volilni lepak
assemblée féminin 'électorale volilno zborovanje, skupščina
campagne féminin, lutte féminin électorale volilni boj
circonscription féminin électorale volilni okraj, okoliš
comité masculin électoral volilni odbor
corps masculin électoral volivci
discours masculin électoral volilni govor
fraude féminin électorale goljufija pri volitvah
liste féminin électorale volilni spisek, seznam
loi féminin électorale volilni zakon
plate-forme féminin électorale volilni program
propagande féminin électorale volilna propaganda
réunion féminin électorale volilni sestanek, shod
urne féminin électorale volilna žara

ēlectrum -ī, n (gr. ἤλεκτρον)

1. pri Hom. bledo zlato = zlato, ki ima primešanih 20—25 % srebra: Plin., Mart., Iuv., Sil., quod fieri ferro liquidove potest electro V., interque manus … versat levīs ocreas electro … V.

2. za Herodota se imenuje tako tudi jantar, ki so ga že starodavniki dobivali od vzhodnega morja: O., Plin., T.; vedeli so tudi že, da je jantar okamnela drevesna smola: pinguia corticibus sudent electra myricae V. jantarne kaplje; pl. tudi jantarne kroglice, jantarne jagode: O.

elegīa, starejše elegēa, -ae, f (gr. ἐλεγεία, sc. ᾠδή)

1. elegična pesem, elegija: O., Q., Mart., Stat.; pri O. z grško mero v nom.: flebilis indignos, Elegēiā, solve capillos, venit odoratos Eligeiā nexa capillos.

2. neke vrste ličje: Plin.

elektroliza samostalnik
1. kemija (kemijski postopek) ▸ elektrolízis
2. industrija (kemični obrat) ▸ elektrolizáló üzem
3. kozmetika (način odstranjevanja dlak) ▸ elektrolízis
Če se odločimo za odstranjevanje dlak z elektrolizo, naj to opravi kozmetičarka. ▸ Ha az elektrolízissel történő szőrtelenítés mellett döntünk, akkor azt kozmetikus végezze.

Elephantīnē -ēs, f (Ἐλεφαντίνη) Elefantina, otok v Nilu pri Sieni v Zgornjem Egiptu: Varr., Mel., Plin., T. — Soobl. Elephantis -idis, acc. -ida, f Elefantida: Vitr., Plin.

élire* [elir] verbe transitif izvoliti; izbrati

élire quelqu'un roi izvoliti koga za kralja
élire à la pluralité des voix, à l'unanimité, à la majorité absolue, au premier tour de scrutin izvoliti z večino glasov, soglasno, z absolutno večino, pri prvi volitvi
élire domicile nastaniti se

Ēlis (dor. Ālis: Pl.) -idis, acc. -idem, -in, -im, abl. Eli Ci. ep., Elide O., Plin., f (Ἦλις, dor. Ἆλις) Elida (Alida), najzahodnejša pokrajina Peloponeza z istoimenskim glavnim mestom: Pl., Ci., N., V., L., O., Plin. Od tod adj.

1. Ēlēus (Ēlīus, pri Pl. Ālēus) 3 (Ἡλεῖος) elidski, iz Elide: Ci. idr.; subst. Ēlēī (Ēlīī) -ōrum, m Elijci, elidski prebivalci: L. idr.

2. ēlēis -idis, f elidska: humus V.

3. Ēlias -adis, f elidska: equa V. (na olimpijskih igrah tekmujoča).

4. Ēlidēnsis (Ālidēnsis) -e, elidski (alidski), po rodu iz Elide (Alide): Phaedo Elidensis Gell., captivus Alidensis Pl.

ellychnium -iī, n (gr. ἐλλύχνιον) stenj pri svetilkah: Vitr., Plin., Stat.

ēmancipātiō -ōnis, f (ēmancipāre)

1. iur. = s trikratno mancipacijo (mancipatio) in manumisijo (manumissio) objavljeni formalni odpust sina izpod očetovske oblasti: Q., Iust., Icti.

2. formalna predaja kake stvari iz posesti koga
a) emancipatio (fundorum) formalni odstop zemljišč „per aes et libram“ (ob navideznem nakupu) vpričo petih prič: Plin. iun.
b) emancipatio familiae navidezni prenos lastnine na koga tretjega pri zapuščanju „per aes et libram“: Gell.

émanciper [-pe] verbe transitif emancipirati, osvoboditi (kake odvisnosti); proglasiti za polnoletnega; napraviti državljansko enakopravnega

s'émanciper osamosvojiti se; preveč svobode si (pri)lastiti; figuré skakati iz ojnic

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

embolus -ī, n (gr. ἔμβολος) bat (pri strojih): Vitr.

ēmolumentum, mlajše ēmolimentum, -ī, n (ēmolere, torej = kar pri mletvi odpade žita) mlevski dobiček; le pren.

1. dobiček, korist: Vell., Plin., Iuv., Suet., tibi sit emolumentum honoris Pl., emolumenta et detrimenta Ci., ad maleficium nemo conatur sine emolumento accedere Ci., boni nullo emolumento impelluntur in fraudem Ci., victoria nobilium emolumento debet esse rei publicae Ci. naj bo koristna, naj koristi državi, emolumenta pacis T. blagosti; redkeje o osebah: ut sociis emolumentum esset (transfuga) L.

2. konkr. stavba, zgradba: Cod. Th.

émouvoir* [emuvwar] verbe transitif ganiti; vznemiriti; vieilli premakniti, premikati

s'émouvoir razburiti se, vznemiriti se, postati nemiren; biti pretresen
sans s'émouvoir čisto mirno, hladnokrvno
émouvoir la bile à quelqu'un razkačiti koga
émouvoir quelqu'un de compassion zbuditi sočutje pri kom
la mer s'émeut morje je nemirno

emplastrum -ī, n (gr. ἔμπλαστρον)

1. medic. obliž: Ca., Cels., Plin.; pren.: Lab. ap. Gell.

2. obveza, ki se pri „emplastraciji“ (gl. emplastrātiō) dene čez cepič: Col., Plin.