Franja

zvráčati (-am) | zvrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. rovesciare, ribaltare:
burja je zvrnila tovornjak la bora ha rovesciato il camion
zvračati kozarček za kozarčkom, zvračati ga vuotare un bicchiere dopo l'altro

2. voltare, girare:
ljubko je zvrnila glavo girò la testa vezzosamente

3. (zvračati, zvrniti na) riversare:
zvračati krivdo, odgovornost na drugega riversare la colpa, la responsabilità su altri
zvračati odgovornosti drug na drugega palleggiarsi la responsabilità

B) zvráčati se (-am se) | zvrníti se (-em se) imperf., perf. refl. rovesciarsi, ribaltarsi, capovolgersi; ekst. cadere, crollare:
zvrnil se je po tleh kot snop crollò a terra come morto

zvrstíti (-ím) | zvrščati (-am)

A) perf., imperf. disporre, sistemare; raggruppare:
zvrstiti račune po datumih disporre le fatture secondo le date

B) zvrstíti se (-ím se) | zvrščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. susseguirsi, avvicendarsi, alternarsi, succedersi:
za govorniškim pultom se je zvrstilo deset referentov sul podio si sono avvicendati dieci relatori

2. passare in fila

žábje adv. a rana:
plavati po žabje nuotare a rana

žábji (-a -e) adj. di, della rana; ranocchiesco:
žabja mlaka ranocchiaia
žabji krak coscia di rana
imeti žabja usta avere la bocca molto grande
človek z žabjimi očmi individuo dagli occhi sporgenti
poslati koga po žabjo dlako, žabjo volno voler raddrizzare le gambe ai cani
ocenjevati stvari z žabje perspektive considerare, valutare le cose da sottinsù
presti žabjo volno fare cose senza senso
agr. žabja usta fessurazione (del formaggio)
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
bot. žabji šejek morso di rana (Hydrocaris morsus ranae)
zool. žabji mrest uova di rana
med. žabji trebuh addome batraciano

žafrán botanika saffron; autumnal crocus

rumen kot žafrán saffron-coloured, saffron
žafránova barva saffron
pobarvati z žafránovo barvo, dati okus po žafránu to colour, to flavour with saffron
žafránast saffron

žal² [žau]

1.
biti žal leid tun (žal mi je es tut mir leid, pa če mi je še tako žal … so leid es mir tut, aber …)
žal mi je, da sem … ich bereue es, …
postati žal es bereuen (postalo mi je žal ich bereute es)
ne bo ti žal du wirst es nicht bereuen

2.
žal mi je koga (jemand) tut mir leid, ich bedauere (jemanden)

3.
žal mi je, da … (na žalost) ich bedauere, [daß] dass …
žal mi je, da Vam moram sporočiti … ich bedauere, Ihnen mitteilen zu müssen …

4.
ne biti žal česa (etwas) nicht scheuen, kein … scheuen (denarja/stroškov keine Kosten scheuen, truda keine Mühe scheuen)

5.
biti žal za kom/čim
biti žal po kom/čem (jemandem/einer Sache) nachtrauern

žàl

A) adj. inv. offensivo; ostile:
žal beseda parola offensiva
žal misel pensiero ostile

B) žál adv.

1. (v predik. rabi) biti žal komu dispiacere; pentirsi:
žal mi je, da sem to storil mi dispiace di averlo fatto
rel. žal mi je, zelo mi je žal mi pento, mi pento dal profondo del cuore; mea culpa, mea maxima culpa

2. dispiacere per, di qcn., qcs.;
žal mu je stroškov za zdravljenje gli dispiace per i soldi spesi per la cura

3. žal biti za, po rimpiangere:
nikomur ni žal po njem nessuno ne rimpiange l'assenza

4. purtroppo, sfortunatamente; ahimé, ahinoi:
greš z nami? Žal ne morem vieni con noi? Purtroppo non posso

žáltav rance

dišati po žaltavem sentir le rance
postati žaltav rancir

žáltav rancio

dišati po žaltavem oler (ali saber) a rancio
imeti okus po žaltavem tener gusto rancio
postati žaltav enranciarse, ponerse rancio

žáltavo

A) adv.

1. male, pessimamente:
žaltavo se počutiti sentirsi male

2. (v predik. rabi)
žaltavo je čakati na mrazu una gran brutta cosa dover aspettare all'addiaccio

B) žáltavi (-a -o) m, f, n
če tega ne naredite, bo žaltavo se non lo fate, saranno guai
žaltava mu prede è nei guai, nei pasticci
okus po žaltavem sapore di rancido

žehtéti brûler, être rouge (ali en feu) , être embrasé

žehteti po maščevanju être assoiffé de vengeance

žehtéti arder (od de)

žehteti po maščevanju estar sediento de venganza

žej|a² ženski spol (-e …) figurativno po čem: der -durst (po znanju Wissensdurst, po dejanjih Tatendurst, po maščevanju Rachedurst, po krvi Blutdurst, po svobodi Freiheitsdurst), der -hunger (po zemlji Landhunger, po oblasti Machthunger, po pustolovščinah Abenteuerhunger), der Hunger nach (einer Sache)

žéja thirst

žéja (pohlep) po denarju thirst for money
ugasniti si žéjo to quench one's thirst
umirati od žéje to be parched with thirst
umreti od žéje to die of thirst
trpeti žéjo to suffer from thirst
žéja po znanju thirst for knowledge

žéja (-e) f

1. sete:
občutiti žejo provare, aver sete
potešiti, potolažiti, pregnati žejo calmare la sete, dissetarsi
umirati od žeje morire di sete

2. pren. sete, brama:
žeja po maščevanju sete di vendetta

žéjati

žeja me I thirst, I am thirsty (po for); figurativno (hrepeneti) to long for, to thirst for, to thirst after

žéjati donner soif

žeja me j'ai soif, je suis assoiffé
po krvi žejati être altéré (ali assoiffé) de sang

žéjati (-am) imperf.

1. impers. aver sete;
hudo me žeja ho una sete da morire
žejati po, žejati česa aver bisogno di, desiderare
danes ljudi žeja po razvedrilu oggi la gente ha bisogno di svago

2. far venire la sete:
slane jedi žejajo i cibi salati fanno venire la sete

žéjati dar (ali excitar) sed

žeja me tengo sed; fig estar sediento (de)
žejati po krvi tener sed de sangre

želéti (-ím)

A) imperf.

1. augurare; auspicare:
želeti komu dobro, srečo augurare a qcn. il bene, la felicità
želeti srečno pot augurare buon viaggio
želeti lahko noč augurare, dare la buona notte

2. desiderare, volere:
želite prosim? il signore, la signora desidera?
gost želi sobo v prvem nadstropju l'ospite vuole una camera al primo piano

B) želéti si (-ím si) imperf. refl.

1. desiderare; (močno si želeti) bramare, ambire:
želeti si malo počitka, miru desiderare un po' di riposo, di quiete

2. desiderare, concupire qcn.