Franja

dērēpō -ere -rēpsī (—) dol (z)lesti, dol (s)plezati, dol (s)plaziti se: Varr. ap. Non., Ap., ad cubile … suis Ph. (o mački); z acc. (ob čem, po čem): arborem Plin.

dērīdeō -ēre -rīsī -rīsum komu, čemu smejati se, posmihati se, posmehovati se, koga, kaj zasmehovati; z acc.: Pl., Petr., Iuv., Suet., qui te derideret H., d. vitam Sen. ph.; aliquem non d. Petr. koga brez kazni zasmehovati; pass.: derisum esse credo hominem amentem Ci., derisum tuum beneficium esset Ci., hoc in eo deridendum est Ci., derideatur de rege Pyrrho triumphus Curii Ci.; redk. abs.: etiam ultro derisum advenit Ter., derides? P. Veg. (o nejevernem človeku), deridet (roga se), cum sibi ipsum iubet satis dare Habonium Ci., ambitiosum gloriandi genus est etiam deridere Q.

dērīsor -ōris, m (dērīdēre) posmehovalec, zasmehovalec, šaljivec, dovtipnež, zabavljivec, satirik: Sen. rh., Sen. ph., Q., Mart. (o gledališkem igralcu), Iuv., Suet., derisor vero plus laudatore movetur H. zasmehovalec se kaže bolj ganjenega, derisor magis quam deridendus senex Ph.; poseb. šaljivec, zajedavec (scurra, κόλαξ), ki je sedel poleg gospodarja na najnižjem ležišču v trikliniju in zbijal dovtipe na račun povabljencev: scio absurde dictum hoc (sc. Scortum) derisores dicere Pl., imi derisor lecti H.

dēruō -ere -ruī -rŭtum

1. trans. s česa vreči, zmetati, zvrniti: hiems … vim aquarum nubibus deruat Sen. ph.; pren.: de laudibus Dolabellae deruam cumulum Ci. ep.

2. intr. na tla telebniti, pasti: si quo casu … prolapsus deruissem Ap.; (o stvareh) zrušiti se: aures pertracto, deruunt Ap.

derviški pridevnik
(o muslimanskem menihu) ▸ dervis-, dervisiArhitekturno je stavba izraz duhovnih in telesnih potreb pripadnikov derviškega reda. ▸ Építészetileg az épület a dervisrend tagjainak lelki és fizikai szükségleteit tükrözi.

désabuser [dezabüze] verbe transitif razočarati, vzeti iluzije, odpreti oči (quelqu'un komu)

se désabuser razočarati se, izgubiti iluzije, iztrezniti se
je me désabuse (figuré) oči se mi odpirajo
désabusez-vous de cela! ne delajte si iluzij o tem, ne verjemite tega!

désaccord [dezakɔr] masculin nesoglasje, neskladnost, needinost, nesloga; nerazmerje

être, se trouver en désaccord avec quelqu'un sur quelque chose ne si biti edin, ne se strinjati s kom o čem

dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)

I.

1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.

2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).

— II. pren.

1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.

2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.

3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.

Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell.

dēscēnsus -ūs, m (dēscendere)

1. hoja navzdol, spuščanje, sestop(anje): d. facilis L., difficilis L., sub ipsis radicibus montis consedit, qua illi descensus erat S. koder mu je bilo priti dol, d. dei de caelo Lact., eius d. de caelo in carnem Tert.; pesn. z dat. (k čemu, v kaj): facilis d. Averno V.; occ. odstop(itev) plemenskega bika od krave po parjenju: Varr.; (o stvareh) (u)padanje: cum levibus semper ascensus et gravibus descensus sit Macr.

2. met. pot navzdol: d. ripae utriusque … (po obeh obrežjih) trecentorum ferme passuum L., erat oppidanis difficilis … eo descensus Hirt., labyrinthus unum in se descensum habet Mel.

dēscīscō -ere -sciī (redk.-scīvī), -scītum

1. od koga odpasti, komu izneveriti se: mercennarii desciverunt N., defecerat Samus, descierat Hellespontus N., cum Fidenae aperte desciissent L.; s praep.: d. a senatu Ci., a rege N., a populo Romano L., ab Latinis ad Romanos L. odpasti od Latincev in prestopiti k Rimljanom; v pass. brezos.: quibus invitis descitum ad Samnites erat L.

2. pren. čemu izneveriti se, odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti, k čemu nagniti (nagibati) se, sprevreči se (o trti): a natura, a veritate, a pristina causa Ci., a vita Ci. = umreti, a se Ci. svojim načelom izneveriti se, a virtute Vell., a consuetudine parentum Plin. iun., ab illa vetere gloria T., ad fortunam inclinatam Ci., ad saevitiam Suet., in regem Fl.; vitis desciscit Col. se sprevrže, se izrodi.

desconfianza ženski spol nezaupanje; sumničenje

voto de desconfianza glasovanje o nezaupnici, nezaupnica

desconfiar (pres: -ío) ne zaupati, ne imeti zaupanja

desconfío de ello dvomim o tem

dēsenēscō -ere -senuī pojemati, (o jezi) polagoma unesti se, polegati (se): ira belli desenuit S. fr.

dēserō² -ere -seruī -sertum

1. zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), od česa ločiti se; abs.: tu repente relinquis, deseris Ci., haec duo in malis deserunt Ci., capillago deserit Tert. lasje izpadajo; z acc. rei: Lyciam deserit … Apollo V., inamabile regnum desere O.; z acc. personae: omnes noti me atque amici deserunt Ter., te deserit aetate (sčasoma) et satietate Pl., sitientem me virtutis tuae deseruisti ac reliquisti Ci., fratrem ne desere frater V.; pass.: sin a vobis deserar Ci.; pesn. in poklas. tudi s samim abl.: deseror coniuge O., desertus coniuge Pr., desertus suis ali utrisque T.; pesn. tudi z gen.: deserta natorum (= a natis) Stat.; occ. odkazano mesto zapustiti: d. legationem Icti., excubias palatii Icti.; poseb. voj. zapustiti (zapuščati) vojsko, poveljnika idr., abs. = ubežati, uteči, dezertirati: d. exercitum Ci., exercitum ducesque C., castra L., T.; abs.: Sen. ph., Q., Icti., qui deseruerant, … capitis absentes damnantur N., multi deserebant T.

2. pren.
a) čemu izneveriti se, kaj zapustiti (zapuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati): d. suum ius, negotium, officium, causam Ci., si meam vitam deseruissem Ci., rem publicam non deseram Ci., d. rem publicam libertatemque suam S., Petreius non deserit sese C. ne izgubi poguma, ne obupa nad sabo, d. inceptum V., curam belli, publica sacra L., cultum deorum non d. L., d. studia sapientiae Q.; (o stvarnih in abstr. subj.) koga zapustiti (zapuščati), včasih komu kaj poiti, pohajati: genua hunc cursorem deserunt Pl., tardius fama deseret Curium Ci., nisi me lucerna desereret Ci. = ko mi ne bi pohajalo olje v svetilki, tempus maturius quam res me deseret S. prej mi poide čas kakor snov, donec te deserat aetas (mladost) H., iam Tiberium corpus, iam vires, nondum dissimulatio deserebat T.; pass.: agri cultura deseritur Ci., causa deseritur Ci., cur honorem Caesaris deseri patimur? Ci., quod … numquam deseritur a se Ci. kar nikoli ne izgubi gibalne sile, neque is, qui optime potest, deserendus ullo modo est a nostra cohortatione, neque Ci. niti ne smemo odstopiti od spodbude … niti … ; pren.: non facundia deseret hunc nec lucidus ordo H., mensa deserit toros O. se odmakne od … ; pass.: a mente deseri Ci. glavo izgubiti, leo desertus viribus Ph. onemogel.
b) jur. α) vadimonium deserere Ci. idr. poroštvo pustiti = rok zamuditi; abs.: deserui … valetudine impeditus O. β) od kake pravne zadeve, tožbe odstopiti: d. litem inchoatam ali causam appellationis Icti.
c) α) od kakega posla odstopiti, zadevo iz rok spustiti: negotia peritura d. Icti. β) obljube ne izpolniti (izpolnjevati): promissum officium d. Icti. — Od tod

1. adj. pt. pf. dēsertus 3 (o osebah) zapuščen, osamljen: ecquis desertior? Ca. fr.; (o krajih) zapuščen, opustel, nenaseljen, neobdelan, prazen, pust, samoten: locus Ci., Q., loca C. puščave, locus desertior Ci., deserta via Ci., regio Ci., S., regio desertissima, solitudo desertissima Ci., in oras Africae desertissimas pervenisse Ci., d. fana N. podrta, planities deserta penuriā aquae S., castellum d., vici castellaque fugā cultorum deserta S., d. ager L., Gabiis desertior … vicus H., desertae villae Plin. iun.; occ. = na samem stoječ, osamljen: stipes Tib., arbores Pr.; pren.: vita deserta ab amicis Ci. brez prijateljev, ut nullius negotiatoris … reditus umquam fuerit desertior Ci. manj opažen.

2. subst. pt. pf. dēserta -ōrum, n puščave, pustinje, stepe: Mel., Plin., Libyae deserta peragro, d. ferarum V., deserta petere Cu., Fl. poiskati, d. Apuliae Sen. ph.; sg. dēsertum -ī, n: Eccl.

dēserpō -ere dol lesti; pesn. pren. (o stvareh): deserpit genis (mālis Ap.) lanugo Stat. raste, se spušča po …

dēserviō -īre

1. skrbno služiti, streči, zelo vdan biti, za koga, za kaj skrbeti, prizadevati si, zavzemati se, kaj skrbno gojiti, s čim posebno rad ukvarjati se: O., Q., cuivis, bonis viris, divinis rebus Ci., studiis, expetitis honoribus Plin. iun., sacris suis Ap., legibus officiisque Lact.; (o neživih subj.): si operae, si vigiliae (meae) deserviunt amicis Ci. so posvečene, nec unius oculis flumina, fontes, maria deserviunt Plin. iun. ne služijo enemu samemu kot paša za oči, in palpebris … est quoddam deserviens his (oculis) ministerium Q. je nekaj, kar (očem) dobro služi; v slabem pomenu = čemu streči, ugoditi (ugajati): corpori Ci., voracitati suae Ap.; abs.: haereant, iaceant, serviant Ci. naj … strežejo (ženskim) željam; occ. garati, „ubijati se“: dum irrigans ceteroque incurvus labore deservit Ap.

2. za kaj, čemu služiti, uporabljati se za kaj, čemu namenjen biti; z dat.: iumenta portandae aquae deservientia Sen. ph., deservire oneri Cod. Th., principalibus usibus Ulp. (Dig.); z ad: d. ad alios usus, pecunias ad utilitatem officii deservire pati Ulp. (Dig.).

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.

deshora ženski spol

deshora, a deshoras o nepravem času; nenadoma

dēsīderābilis -e (dēsīderāre) poželenja vreden, zaželen: nihil desiderabile concupiscunt Ci.; occ. (o osebah)
a) = nepozaben: velut suis vitiis desiderabilem efficere vellet avum L. = kakor da bi hotel … vzbuditi gorečo željo po … , ut tali successore desiderabilior ipse … fieret Suet.
b) prisrčno ljubljen: filii Aug. — Adv. dēsīderābiliter poželjivo, hrepeneče: Aug.

dēsĭdia¹ -ae, f (dēses, dēsidēre) leno posedanje, nedelavnost, lenoba: Pl., O., Pr., Suet., quod ab industria plebem ad desidiam avocari putabant Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., fuga laboris desidiam coarguit Ci., desidiae minuendae causā C., socordiā atque desidiā bonum otium conterere S., vitanda est improba Siren desidia H., equitem marcescere desidiā L.; v pl. = lenarjenje: Lucr., Gell., vobis … desidiae cordi V.; pren. (o njivi) počivanje, ležanje v pušči: longa d. Col.