Franja

clātrī (ne clāthrī) -ōrum, m (najbrž izpos. iz dor. κλᾷϑρον = κλεῖϑρον ključavnica, zaklep, zapah) omrežje: Ca., Col., Cl., caveae clatri H. — Soobl. clātra -ōrum, n: Pr.

clātrō (ne clāthrō) -āre (-) -ātus (clātrī) omrežiti, zamrežiti (zamreževati): cl. vacerras seris transversis Col.; od tod pt. pf. clātrātus 3 omrežen, zamrežen ali pa zapahnjen, zaprt: fenestra Pl., faliscae Ca., non fuit (antepagmenta) clatrata Vitr.

claudus (st.lat. clūdus, vulg. clōdus) 3

1. hrom, šepast, šepav, kruljav: sutor Pl., deus Ci., (Agesilaus) claudus altero pede N. hrom na eno nogo, cl. utroque pede Vulg., claudi ac debiles equi L., pars (serpentis) volnere clauda V., pede poena (Poena) claudo H. šepava, počasna, claudus ex utero matris suae Vulg. že od rojstva hrom; subst. claudus (clōdus) -ī, m hromec, šepavec: claudus pedibus Vulg. hromonožec, pl. claudi (clodi): Arn., Cypr., Vulg., claudi ac pedum vitio afflicti Lact. šepavci in hromotniki; preg.: iste „claudus“, quem ad modum aiunt, „pilam“ Ci. je prejel žogo kakor kak hromec (ne da bi se mogel zanjo potruditi s svojo močjo).

2. pren.
a) šepav, hrom, oviran, okoren: ad mandata claudus, caecus, debilis Pl.; o stvareh okoren, neroden (poseb. o plovilih, ladjah s polomljenimi vesli na eni strani): clauda navigia aplustris fractis Lucr., contemplatus... claudas mutilasque naves L., clauda et inhabilia navigia Cu., claudae naves raro remigio T.; pesn.: clauda alterno carmina versu O. zaradi pentametra šepave, t.j. elegične.
b) o abstr. omahljiv, nestalen: clauda nec officii pars erit ulla tui O., fides Sil.; ret. brez osnove, ničev: clausulae Q.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

clean¹ [kli:n] pridevnik (cleanly prislov)
čist, snažen, očiščen, opran; nepopisan
figurativno nedolžen; brezhiben; popoln; gladek, someren; spreten; lepe postave

sleng to come clean priznati, priti z besedo na dan
to make a clean sweep odpraviti, znebiti se
figurativno to see one's way clean ne imeti težav
to stand clean off stati ob strani česa, ne priti v bližino
to make a clean breast of it vse odkrito povedati
figurativno to have a clean slate ne imeti obveznosti
clean proof druga korektura

clear² [kliə] prislov
jasno; naravnost; vso pot, ves čas, popolnoma

to get clear off otresti se
to keep clear off izogibati se
figurativno to see one's way clear ne imeti težav
to stand clear off stati ob strani, ne priti v bližino
clear off, clear away daleč proč

clepō -ere, clepsī, cleptum skrivaj vzeti (jemati), (u)krasti: Pl., Luc. ap. Varr., Prud., agnum clepere ali (ignem) clepsisse dolo Acc. ap. Ci., sacrum sacrove commendatum qui clepsit (= clepserit, fut. II.) rapsitque, parricida esto Legis formula ap. Ci., si quis clepsit (fut. II.), ne populo scelus esto neve cui cleptum erit Formula vetus ap. L., Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci. ap. Non.; pren.: sermonem ex occulto Pac. ap. Non. ali verba auribus cl. Acc. ap. Non. (u)loviti, se opificio Varr. ap. Non. izmuzniti se od dela, cl. sese Sen. tr. skriti se.

clientēla -ae, f (cliēns)

1. (v Rimu) razmerje med varovancem in zavetnikom (klientom in patronom), zavetništvo, varovanstvo, varstvo, zaščita, klientela: Ter., magnae clientelae C., se in Chrysogoni clientelam contulerunt Ci.; v varstvu rim. zavetnika je lahko tudi kaka rim. pokrajina, občina: pro clientelis hospitiisque provinciarum Ci., coloniarum et municipiorum clientelae T.; pren.: poëtae sub clientela Musarum Suet.; met. = varovanci, klienti: Vell., Val. Max., Suet., ne amitteret tantas clientelas Ci., vitam in extremum adductam a clientelis et servitiis Octaviae T.

2. pren. (izven rim. države) razmerje med šibkejšim in mogočnejšim narodom, varovanstvo, podložništvo, vazalstvo: magnae erant Haeduorum clientelae C., veteres clientelas restituere Ci., se Remis in clientelam dicare C., gentes in clientelas recipere Plin., clientelis exterarum nationum abundare T.; met. varovanci, klienti, družina, spremstvo: sordida paulo ante clientelae pars Iust., incedentibus regiis clientelis T.

cligner [klinje] verbe intransitif, verbe transitif mežikati

cligner de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu
sans cligner (des yeux) ne da bi z očesom trenil

cling^* [kliŋ] neprehodni glagol (to)
držati se česa, prilepiti, pripeti, pritrditi, priviti, oprijeti se
sleng objeti
figurativno biti zvest

to cling together biti vedno skupaj, ne se ločiti

clinicien, ne [klinisjɛ̃, ɛn] adjectif

médecin masculin clinicien (zdravnik) klinik

cloche² [klɔš] féminin zvon, zvonec; steklen zvon, poklopec; ženski klobuk brez krajevcev; argot glava; populaire slab delavec, nesposobnež; adjectif neroden, bedast

cloche d'alarme signalni zvonec
cloche à plongeur potapljaški zvon
coup masculin de cloche udar zvona
métal masculin de cloche zvonovina
son masculin de cloche (figuré, familier) plat zvona
sonneur masculin de cloches zvonar, zvonikar
avoir la cloche fêlée (figuré) ne biti čisto pri pravi (pameti)
je ne l'aurais pas cru si cloche! ne bi si bil mislil, da je tako bedast
déménager à la cloche de bois skrivaj se izseliti
donner le même son de cloche (figuré) isti ton ubrati
fondre la cloche (figuré) vse mostove za seboj podreti
sonner les cloches à quelqu'un (populaire) ostro grajati, ošteti koga, povedati mu svoje mnenje
sonner la grosse cloche vse sile napeti
on ne peut sonner les cloches et aller à la procession nihče ne more služiti dvema gospodarjema
se taper la cloche (populaire) obilno, dobro jesti
qui n'entend qu'une cloche, n'entend qu'un son ne moreš soditi o stvareh, če nisi zaslišal vseh prizadetih

clocher² [klɔše] verbe intransitif šepati (zlasti figuré); pokriti s steklenim klobukom (povrtnino)

clocher du pied droit šepati z desno nogo
il y a quelque chose qui cloche nekaj šepa, ne gre kot treba, je narobe

clopin-clopant [klɔpɛ̃klɔpɑ̃] adverbe, familier šepaje

aller clopin-clopant šepati (tudi figuré)
les affaires vont clopin-clopant posli ne gredo preveč dobro

clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)

à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
à la nuit close ob popolni znočitvi
en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
maison féminin close bordel
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma

close¹ [klous] pridevnik (closely prislov)
zaprt, zaklenjen; stisnjen, tesen, gost
figurativno jedrnat; soparen, zadušljiv, zatohel; molčeč, vase zaprt; blizek; pazljiv, natančen; skoraj enak; vztrajen, marljiv; zaupen; skop, varčen; skrit; logičen; neodločen (boj)

close argument nepobiten dokaz
close combat bitka iz bližine, boj moža proti možu
close confinement strogi zapor
in close conversation v živahnem pogovoru
pogovorno close customer molčeč človek
close fight neodločen boj
close friend zaupen prijatelj
close proximity (ali quarters) neposredna bližina
to come to close quarters spoprijeti se
close season (ali time) varstvena doba prepovedi lova
close study temeljit študij
pogovorno close thing pičla zmaga
close weather soparno vreme
it was a close call (ali shave) za las smo ušli
close translation natančen prevod
to keep s.th. close zase kaj obdržati, ne izdati

clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa

les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
clou de fantaisie krasilni žebelj
clou (de girofle) nageljnova žbica
clou de tapisserie tapetniški žičniki
vieux clou star bicikel ali avto
des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
planter son clou udobno, po domače se nastaniti
il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija

clouer [klue] verbe transitif pribiti, zabiti (z žebljem)

cloué d'admiration onemel od občudovanja
clouer le bec à quelqu'un komu usta zamašiti
clouer au lit prikleniti na posteljo
(marine) clouer le pavillon pribiti zastavo na jambor (kot znamenje trdne odločitve, da se ladja ne bo vdala)

coalēscō -ere -aluī -alitum (incoh. glag. alere)

1. zrasti (zraščati) se: interdum inter se palpebrae coalescunt Cels., ficus coalescit olivae (dat.) Col., arbor coalescit cum terra Icti.; (o kamnih) spojiti (spajati) se, (z)amalgamiti se: Vitr., saxa vides... solā coalescere calce Lucr.; pren.: coalescentes condiciones pacis discussit Vell. zedinjajoče (združujoče) se, octingentorum annorum fortunā disciplināque haec compages coaluit T.

2. pren. tesno spojiti (spajati) se, zediniti (zedinjati) se, združiti (združevati) se, stopiti (stapljati) se: sic brevi spatio novi veteresque (milites) coaluere S., brevi tantā concordiā coaluerant omnium animi, ut... L., ut cum patribus coalescant animi L., quae (multitudo) coalescere in populi unius corpus nulla re praeterquam legibus poterat L., nec exercitus linguis moribusque dissonos in hunc consensum potuisse coalescere T., disiectos ne animo quidem satis ad (redko!) obsequium coaluisse T.; o besedah, glasovih: compositae (voces) e duobus quasi corporibus coalescunt, ut „maleficus“ T., quia subiecta sibi vocalis in unum sonum coalescere et confundi nequiret Q.; (o ranah in raztrganih udih) zarasti (zaraščati) se, (za)celiti se: a partu coalescit vulnus Plin., cilium vulnere aliquo diductum non coalescit Plin.; pren. od ran okrevati, ojačevati se, krepiti se: vixdum coalescens foventis regnum L., coalescentibus rei publ. membris Vell.

3. occ. ukoreniniti (ukoreninjati) se, korenine pognati (poganjati), prije(ma)ti se, (z)rasti: Varr., in eo loco... ilex coaluerat inter saxa S., dum novus in viridi coalescit cortice ramus O., triticum sicco loco melius coalescit Col., plantae, quae terrā coalescunt Icti.; pren. ukoreniniti (ukoreninjati) se, utrditi (utrjevati) se, (o)krepiti se, uspevati: ita rem concordiā coalescere posse L., eloquentia coalescere nequit nisi sociatā tradentis et accipientis concordiā Q., in insula tum primum nova pace coalescente L., dum Galbae auctoritas fluxa, Pisonis nondum coaluisset T., coalita libertate inreverentia T. ukoreninjena (pt. coalitus 3 se pojavi prvič pri T.).

4. zrasti (zraščati) se = nast(aj)ati: tenerum, modo coalescens corpusculum Sen. ph. (o zametku), cuius in corpore cuiusque ex sanguine concretus homo et coalitus sit Gell., sphaerarum... ingenium ex igni coalitum et fabricatum Ap.

coat¹ [kóut] samostalnik
suknja, površnik, plašč, jopič; pokrov; prevleka, obloga, omet, opaž, plast, premaz; koža, dlaka, perje
medicina mrena, opna, kožica

coat of arms grb
to baste s.o.'s coat nabunkati, pretepsti koga
to cut one's coat according to one's cloth ➞ cloth
to dust a coat for s.o. pretepsti koga
it is not the gay coat that makes the gentleman obleka sama še ne naredi človeka
great coat zimski plašč
to wear the King's (ali Queen's) coat služiti vojake
coat of mail železna srajca, oklep
near is my coat but nearer is my skin vsak je sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
to turn one's coat izneveriti se, postati odpadnik, po vetru se obračati
to take off one's coat pripraviti se na boj
to take off one's coat to (the) work zavihati rokave, lotiti se dela