Franja

tussicula -ae, f (demin. tussis) manjši kašelj, blag kašelj, pokašljevanje, manjši napad kašlja: tussicula suis remediis finienda Cels., si in fauces (sc. destillat), has exasperat, tussiculam movet Cels., ad haec tussicula accedit Cels., veteris infirmitatis tussicula admonitus rursus sanguinem reddidit Plin. iun., pullo nostro tussiculam sedaverit et dies clementior et nutrix eius, si cibis aptioribus vescatur Fr., me quoque tussicula vexat et manus dexterae dolor Fr., macies tamen pertenuis et tus[s]iculae nonnihil restat Fr., vehemens Cael.

twinge [twindž]

1. samostalnik
(nenadno) zbadanje, ščipanje, trganje; ostra bolečina

a twinge of conscience grizenje vesti
a twinge of toothache ostra zobna bolečina

2. prehodni glagol
zbadati, ščipati, (z)bosti, trgati, boleti
neprehodni glagol
čutiti zbadanje, ostro bolečino

my side twinges bode me v boku
his conscience twinged him vest ga je grizla (pekla)

two [tu:]

1. pridevnik
dva, dve; oba, obe

one or two books ena ali dve knjigi, nekaj knjig
in a day or two v nekaj dneh
he is not two yet on še ni dve leti star

2. samostalnik
dvojka (številka 2); dvojica, dvoje, par

the two oba(dva); obe(dve); oboje
the two of us midva (oba)
by twos, in twos (po) dva in dva, v parih
two and two po dva, v parih
in twos and threes po dva in tri
in two na dvoje, na pol
in twos v zelo kratkem času, v hipu
two of a trade dva konkurenta
the two of spades pikova dvojka
to cut s.th. in two prerezati kaj na dvoje
this cost me two and two to me je stalo dva šilinga in dva penija
to go two and two iti po dva in dva, v parih
to walk by twos and threes hoditi v gručah po dva in tri
to put two and two together zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstev
two can play at that game figurativno to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja

ubī̆, adv. (loc. obl. k pron. deblu *qu̯u-, k relat. in vprašalnemu qui, quis; prim. osk. puf, pufe, lat. unde, alicubi, nesciocubi, nuncubi, sicubi, ubicumque, ubique, ubivis)

I. vprašalno (neodvisno in odvisno) kje?: ubi patera nunc est? Pl., ubi quaeram? Ci., quid tu, Rosci, ubi tunc eras? Ci., quaerebatur, ubi esset Cleomenes Ci.; elipt.: si te impediebat ista occupatio, ubi quaestores? ubi legati? ubi frumentum? ubi muli? (sc. sunt) Ci.; s partitivnim gen. gentium, terrarum, loci = kje na svetu?: ubi illum quaeram gentium? Pl., ubi terrarum esses, ne suspicabar quidem Ci., ut inanis meus quaerat, ubi sit loci Plin.; tako tudi ubinam (= ubi z enklitično vprašalno part. -nam) kje pa?, kje neki?: non video, ubinam meus constans … possit insistere Ci., ubinam gentium sumus? Ci., ubinam est is homo gentium? Pl. —

II.

1. oziralno kjer: Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci., collis, ubi castra posita erant C.; v korelaciji z ibi: ibi futuros Helvetios, ubi eos Caesar constituisset C., ubi tu profusus es, ibi ego me pervelim sepultam Pl.; kot nadomestilo relat. pron. s praep.: neque nobis praeter te quisquam fuit, ubi (pri komer) nostrum ius obtineremus Ci., est, ubi id isto modo valeat Ci. so primeri, v katerih … , Alcmene, questūs ubi (pri kateri) ponat, Iolen habet O.; occ. ubiubi (pisano tudi ubi ubi) kjerkoli (kjer koli): ubiubi est, celari non potest Ter., facile, ubiubi essent, se conversuros aciem L.

2. metaf.
a) kadar: ubi semel quis peieraverit, ei credi postea non oportet Ci., ubi res postulabat S., ubi per socordiam vires difluxere, naturae infirmitas incusatur S.
b) (v pripovedi) ko, pri enkratnem dejanju z ind. pf.: quod ubi isti nuntiatum est, erexit se Ci., ubi de eius adventu certiores facti sunt, legatos ad eum mittunt C.; ubi okrepljen s primum brž ko, takoj ko, kakor hitro: ubi primum nostros equites conspexerunt, … nostros perturbaverunt C., ubi quis primum potuit, istum reliquit Ci.; pf. nadomeščen s pr. historicum: ubi hoc videt, init consilium Ci.; pri ponavljajočem se dejanju z ind. plpf.: ubi iura discripserat, Veneri tempus deberi arbitrabatur Ci. vsakokrat, kadar … , ubi egredientes conspexerant, impeditos adoriebantur C.

ubóg (reven) poor, indigent, needy; (nesrečen) unlucky, ill-fated; figurativno wretched, miserable

ubóg v duhu poor in spirit
ubogi jaz! poor me!

ubogati glagol
1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogadTvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.

ubòjati se -jīm se zbati se, ustrašiti se, zaslutiti nekaj hudega: bojao sam se ali se nisam ubojao; bojah se prosilaca, ali se ne ubojah, jednoga dana dodoše prosci i isprosiše me bala sem se, da bodo snubci prišli in tega strahu se nisem mogla otresti, nekega dne so snubci prišli in me zasnubili; bojala se za zdravlje svojega djeteta i ubojala se in strah je bil upravičen

ubraníti (-im)

A) perf. ➞ braniti

1. difendere; proteggere, preservare:
ubraniti položaje difendere le posizioni
ubraniti čast difendere il proprio onore

2. ubraniti pred difendere da:
ubraniti rastline pred boleznimi difendere le piante dalle malattie

3. impedire:
tega mi ne bo nihče ubranil questo non me lo impedirà nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. ubraniti naslov prvaka riconquistare il titolo di campione
šport. ubraniti enajstmetrovko parare il calcio di rigore

B) ubraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; trattenere:
ubraniti se mraza difendersi dal freddo
ubraniti se solz trattenere le lacrime
ne moči se ubraniti smeha non poter trattenersi dal ridere, non poter frenare le risate

udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

udáriti ob to strike against, to bump against
nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
rahlo udáriti to tap, to dab
udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
udaril me je v obraz he struck me in the face
udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
udáriti po prstih to rap
udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
on je prvi udaril he was the first to strike
strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
ura je ravno udarila dve it has just struck two
kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
udáriti takt to beat (the) time
udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
s pestjo je udaril po mizi he pounded the table

ugájati

ugaja mi... I like, I am pleased with, I relish; I am fond of, I love, I am partial to; I find it agreeeable; (ustreza mi) it suits me, it is convenient to me
to mi ugaja I am pleased with it, it pleases me
ne ugaja mi... I don't like, it displeases me, (mrzim) I detest, I abhor, I am loath to...
kakor vam ugaja as you like
meni ugaja (je všeč) I have taken a fancy (ali a liking) to...
ti ta soba ugaja? does this room suit you?
kako vam ugaja naše mesto? how do you like our town?
kako ti ugaja to vino? how do you find this wine?
ta vrsta glasbe mi ne ugaja that sort of music does not appeal to me
ta kava mi ni ugajala (prijala) I did not like this coffee
misel, da bi ostal tu, mi ne ugaja I do not relish the idea of staying here

ugájati plaire, être au goût de quelqu'un, convenir à quelqu'un, agréer à, être agréable à, complaire à

to mi ugaja cela me plaît, c'est à mon goût
ne ugajati déplaire, être désagréable à
tu mi ugaja je me plais ici
kako vam ugaja…? comment trouvez-vous…?, que dites-vous de …?, que pensez-vous de…?

ugájati placer; agradar; gustar; satisfacer; ser del agrado

ne ugajati desplacer, desagradar
to mi ugaja esto me agrada (ali gusta)
kakor Vam ugaja como usted guste
Vam ugaja ...? ¿le gusta a usted...?
tu mi ugaja me agrada (ali gusta) este lugar, me encuentro muy bien aquí
napravite (to), kar Vam ugaja haga usted lo que sea de su agrado

ugánka riddle; puzzle; enigma; mystery; (težak problem) teaser, brainteaser

njegovo vedenje mi je ugánka hiš behaviour is a riddle (ali is incomprehensible) to me
govoriti, izdražati se v ugánkah to speak in riddles, to riddle, to enigmatize
(za)staviti ugánko to set (ali to propose) a riddle (ali, zlasti z besedno igro: a conundrum)
rešiti ugánko to solve (ali to answer, to guess) a riddle, to riddle, to unravel a puzzle

uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle

srednje uhó middle ear
zunanje uhó auricle
ostro uhó keen ear, quick ear
oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
bolečina v ušesu earache
vnetje ušesa otitis
vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
šumenje v ušesih buzzing in the ears
ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
prišlo mi je na uhó it came to my hearing
naviti komu ušesa to tweak someone's ears
pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
(za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
konj striže z ušesi the horse twitches his ears
vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
stene imajo ušesa walls have ears
v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite!

uhó anatomija oreille ženski spol

notranje (srednje, zunanje) uho l'oreille interne (moyenne, externe)
uho šivanke trou moški spol (ali œil moški spol, chas moški spol) d'une aiguille
morsko uho (polž) oreille de mer
do ušes jusqu'aux oreilles
ušesa me bole j'ai mal aux oreilles
šumenje v ušesih bourdonnement moški spol (ali tintement moški spol, sifflement moški spol) d'oreilles
imeti fino (tanko) uho avoir l'oreille fine (ali délicate)
biti zaljubljen do ušes être éperdument amoureux
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrer par une oreille et sortir par l'autre
kdor ima ušesa, naj posluša! à bon entendeur salut!
mašiti si ušesa se boucher les oreilles
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči dresser (ali tendre) l'oreille, être tout yeux, tout oreilles (ali tout ouîe)
povedati, prišepetati komu kaj na uho dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un (ali dans le creux de l'oreille)
povesiti ušesa baisser l'oreille
praskati se za ušesom se gratter l'oreille
pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert (ali à des sourds, pour les murs), parler en pure perte
priti na ušesa parvenir (ali revenir) aux oreilles, apprendre, entendre dire
ne slišim dobro na to uho je n'entends pas bien de cette oreille
trobiti komu na uho casser la tête à quelqu'un, rebattre (ali rompre, casser) les oreilles à quelqu'un
tičati v dolgovih do ušes être criblé de dettes, familiarno être dans les dettes jusqu'au cou
zardeti do ušes rougir jusqu'aux oreilles (ali jusqu'au blanc des yeux)
odpri ušesa! (popularno) ouvre tes esgourdes!

uhó oreja f ; (sluh) oído m

oslovsko uho (v knjigi) doblez m
uho šivanke ojo m de la aguja
notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
vnetje srednjega ušesa otitis f media
imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
s povešenimi ušesi con las orejas gachas
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
(po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
(po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
v uho naj me on piše! no hago caso de él

uíti to escape; to run away; to make one's escape; to get away; to flee

skrivaj uíti to abscond
srečno uíti to have a lucky escape
za las uíti, komaj uíti to have a narrow escape, to have a close shave
uíti z ljubimcem to elope with one's sweetheart (ali lover)
njegovo ime mi je ušlo iz spomina his name escaped me
za las uíti nevarnosti to escape by the skin of one's teeth
skušal je uíti iz ječe he tried to escape from prison
ušlo mu je (= izbleknil je) he blurted it out, he let the cat out of the bag
za las smo ušli it was a close call (ali a close shave)

ujéti to catch; to capture; to take (someone) prisoner; to seize

ujéti koga pri dejanju to catch someone red-handed (ali in the act)
ujéti v past to trap, arhaično to entrap
ujéti koga na laži to catch someone out in a lie
nevihta nas je ujela we were caught in a storm
noč me je ujela I was overtaken by night (ali darkness)
ujel sem ga za rokav I caught him by the sleeve
niti ene ribe ni ujel he did not catch a single fish
naša mačka je ujela dve miši our cat has caught two mice
biti ujet, ujeti se to be caught, to get caught
bil je ujet vojska he was taken prisoner
bil sem ujet med umikom I was taken prisoner during the retreat
tatu so ujeli the thief has been caught

ujéti capturar (tudi voj) ; hacer prisionero; cautivar

ujeti pri samem dejanju sorprender (ali coger) en flagrante delito (ali in flagranti)
ujeti se v past caer en el lazo (ali en la red, fam en el garlito)
na te limanice me ne boš ujel no me haces caer en ese garlito
pustiti se ujeti dejarse apresar
ujeti v mrežo coger en la red

ukoríti reprender; dar una reprimenda ; fam echar un rapapolvo (a alg)

ukoril me je za moje vedenje me reprendió mi conducta