Franja

tŕžen (-žna -o) adj. di, del mercato; venale:
tržne zakonitosti le leggi del mercato
tržni dan giorno di mercato
tržno gospodarstvo economia di mercato
tržna cena prezzo di mercato, prezzo venale

tržíšče marché moški spol , débouché moški spol

raziskovanje tržišča étude ženski spol (ali prospection ženski spol) du marché
na svetovnem tržišču sur le marché mondial

tudi auch; (prav tako) ebenfalls
kot tudi als auch, sowie
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch …
pa tudi und auch
tudi ne auch nicht, [ebensowenig] ebenso wenig
mit- (prizadet/napaden mitbefallen, praznovati mitfeiern, šteti mitzählen, zaslužiti mitverdienen)
tudi imeti besedo ein Wörtchen mitzureden haben
tudi jaz bi postavil vprašanje ich habe eine Gegenfrage
tudi jaz imam prošnjo ich habe eine Gegenbitte
tudi to se zgodi so etwas soll vorkommen
in tudi če … und sollte auch …

túdi

A) adv.

1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

B) konj.

1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)

túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu

na tujem à l'étranger
tuja beseda mot étranger (ali savant)
tuj jezik langue étrangère
tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
na tuje iti quitter le pays, émigrer
na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
tujega se počutiti se sentir dépaysé

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

túkajšnji (-a -e) adj. di qui, del luogo, locale, nostrano:
doma je iz tukajšnjih krajev è oriundo del luogo
tukajšnje specialitete le specialità locali, nostrane

túliti (vpiti) hurler, crier à tue-tête, pousser (ali jeter) des cris, vociférer , familiarno gueuler ; (govedo) mugir, beugler, meugler ; (lev) rugir ; (tiger) rauquer, feuler ; (jokati) pleurer, pleurnicher, brailler

veter tuli le vent hurle (ali mugit)
tuliti z volkovi (figurativno) hurler avec les loups

túliti (-im) imperf.

1. ululare, urlare:
sirene tulijo le sirene ululano

2. urlare, gridare:
tuliti od jeze urlare dalla rabbia

3. pren. ululare, mugolare:
burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare

túniški tunisien, de la Tunisie, de Tunis

tuniški bej le bey de Tunis

tuširati (risbo) dessiner (ali colorier) à l'encre de Chine (ali au lavis)

tuširati (prhati) doucher
tuširati se se doucher, prendre une douche
tuširati (šport) faire toucher le sol des deux épaules
tuširati (gladiti) polir, lisser

ubíjati tuer ; (umoriti) assassiner; massacrer

čas ubijati (figurativno) tuer le temps
ubijati se se donner beaucoup de mal, s'évertuer, s'efforcer, s'escrimer, s'éreinter, s'échiner, se tuer à faire qe
ubijati se z delom se tuer au travail
ubijati si glavo (figurativno) se casser la tête à

ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)

A) imperf., perf.

1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava

2. rompere, spaccare:
ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova

3. pren. ammazzare, sfiancare:
ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro

4. pren. togliere, defraudare, privare:
ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare

5. pren.
ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando

6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
ubiti ritem rompere il ritmo

B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.

1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi

2. pren. ammazzarsi:
ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi

3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria

ublaževáti (-újem) | ublažíti (-ím) imperf., perf.

1. mitigare, alleviare; moderare:
ublažiti bolečine alleviare i dolori
ublaževati kritiko moderare le critiche

2. smorzare; ridurre:
ublažiti pritisk ridurre la pressione

3. pren. addolcire, ingentilire:
prijeten nasmeh mu ublažuje poteze na obrazu un affabile sorriso ne addolcisce i tratti del volto

ubôsti

se ubosti v prst se piquer le doigt

ubraníti (-im)

A) perf. ➞ braniti

1. difendere; proteggere, preservare:
ubraniti položaje difendere le posizioni
ubraniti čast difendere il proprio onore

2. ubraniti pred difendere da:
ubraniti rastline pred boleznimi difendere le piante dalle malattie

3. impedire:
tega mi ne bo nihče ubranil questo non me lo impedirà nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. ubraniti naslov prvaka riconquistare il titolo di campione
šport. ubraniti enajstmetrovko parare il calcio di rigore

B) ubraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; trattenere:
ubraniti se mraza difendersi dal freddo
ubraniti se solz trattenere le lacrime
ne moči se ubraniti smeha non poter trattenersi dal ridere, non poter frenare le risate

ubrísati effacer, rayer

ubrisati koga donner (ali porter, asséner, familiarno flanquer) un coup à quelqu'un
ubrisati jo se sauver, s'échapper, faire une tugue
vino se ubriše le vin s'épure (ali se clarifie, se décante)
nebo (vreme) se ubriše le ciel (le temps) s'éclaircit

učínek effet moški spol , action ženski spol , efficacité ženski spol , résultat moški spol , rendement moški spol , production ženski spol , performance ženski spol , puissance ženski spol , valeur ženski spol

brez učinka sans effet, sans efficacité, inefficace, inopérant
jalov učinek (ec) puissance réactive (ali déwattée)
pravi učinek puissance réelle (ali active, efficace)
pravni učinek validité ženski spol juridique
razstrelni učinek effet d'explosion (ali explosif)
strelni učinek effet utile du tir
svetlobni učinek effet lumineux
učinek na uro rendement (ali débit moški spol) horaire
zdravilni učinek effet salutaire
s takojšnjim učinkom avec effet immédiat
imeti odločilen učinek produire un effet décisif
napraviti učinek na koga faire (ali produire, avoir) de l'effet sur quelqu'un
ostati brez učinka rester sans effet
plačati po učinku payer à (ali suivant) la production, payer au (ali suivant le) rendement
ni učinka brez vzroka il n'y a pas d'effet sans cause, il n'y a pas de fumée sans feu

učínek (-nka) m effetto, risultato, azione, prestazione, rendimento; virtù:
doseči zaželeni učinek ottenere l'effetto voluto
zdravilni učinki rastline le virtù medicinali di una pianta
farm. diuretični učinek (zdravila) l'effetto diuretico (del farmaco)
kem. fotokemični učinek effetto fotochimico
učinek tople grede effetto serra
pog. učinek mamila sbarellamento
um. posebni, svetlobni, zvočni učinki effetti speciali, luminosi, acustici

učinkováti agir (ali influer) sur quelqu'un (ali quelque chose) , opérer sur quelque chose, être efficace, faire de l'effet, avoir de l'effet sur, faire impression

dobro (slabo) učinkovati produire bon (mauvais) effet
pomirjevalno učinkovati (medicina) être (d'un effet) calmant
zdravilo je učinkovalo le reméde a agi (ali a produit (fait) de l'effet)
to je učinkovalo nanj cela a fait impression sur lui
učinkovati na daljavo agir à distance