Franja

hrbteníca (-e) f

1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale

2. pren. spina dorsale:
črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
navt. ladijska hrbtenica paramezzale
med. deformacija hrbtenice scoliosi
pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere

hrúp noise; (bučen) uproar; (oglušajoč) din; tumult; row; bustle; hubbub; commotion; žargon shindy

dvigniti strašanski hrúp to kick up a tremendous row
delati hrúp to make a noise, to make a din, to kick up a shindy
mnogo hrúpa za nič much ado about nothing; a great fuss about nothing; a storm in a teacup
prazen hrúp fuss
hrúp na ulici bustle in the street
peklenski hrúp pandemonium, unholy racket, pogovorno a heck of a row
velik hrúp uganjati, delati (razgrajati) to bawl, to make a loud noise, to raise a storm, to clamour, arhaično to vociferate
vse je to bilo opravljeno brez hrúpa that was all done on the quiet
mnogo hrúpa dvigniti (pogovorno) to make a great to-do about something

huérfano moški spol sirota (deček); Čile najdenček

huérfano de padre sirota brez očeta

humming [hʌ́miŋ] pridevnik
brenčeč, brneč
pogovorno zelo delaven, živahen, močan
pogovorno opojen

without humming and hawing brez ovinkov
a humming blow močan udarec
a humming knock on the head močan udarec po glavi
humming trade živahna trgovina

humor [ó] moški spol (-ja …) der Humor
črni humor schwarzer Humor, Galgenhumor
(komika) der Witz
brez smisla za humor humorlos
poln humorja humorvoll

humór humour; sense of humour; comicality; humorousness, facetiousness

brez humórja humourless; devoid of humour
oseba, človek brez humórja disgruntled person; ZDA pogovorno sorehead
obešenjaški humór gallows humour
črn humór black humour
suh humór dry humour
surov humór robust humour
biti brez humórja, nobenega smisla za humór ne imeti to lack any sense of humour

humór humour moški spol

biti brez humorja manquer d'humour
imeti smisel za humor avoir le sens de l'humour
obešenjaški, črni humor humour noir
poln humorja plein d'humour

humour tujka angl. m invar. humor, smisel za humor:
mancare di humour biti brez smisla za humor

hundir poglobiti, pogrezniti; potopiti; premagati, uničiti, razdejati

hundirse potopiti se, ugrezniti se, zrušiti se, sesesti se; izginiti brez sledu
hundirse en el cieno obtičati v blatu
hundirse el gorro potisniti čepico v čelo
hundirse en meditaciones zatopiti se v premišljevanje
aunque se hunda el mundo tudi če se svet podre; za vsako ceno

hypothèque [-tɛk] féminin hipoteka, zastavitev nepremičnine kot poroštvo pri denarnem posojilu, taka vknjižba ali posojilo

sur hypothèque proti hipotečni varnosti
lever une hypothèque (figuré) odstraniti, kar ovira, škoduje
franc d'hypothèques (nepremičnina) brez dolga
prendre, amortir, purger une hypothèque vzeti, amortizirati, izknjižiti hipoteko
prendre une hypothèque sur l'avenir (figuré) razpolagati s stvarjo, preden jo imamo

*īcō ali *īciō -ere, īcī, ictum (sor. z gr. ἴκταρ vkup zadevajoč, dotikajoč se, blizu, ἵπτομαι poškodujem, ἴξ ali ἴψ trti škodljiv črv, ἰκμαμένος ranjen)

1. zade(va)ti, udariti (udarjati), biti, suniti; v prozi večinoma le v obl. pf. pass., poseb. v pt. pf.: Pl., Val. Max., Gell., Lact. idr. (anima) corpus propellit et īcit Lucr. (gl. opombo spodaj), cum Ptolemaeus … telo venenato ictus esset Ci., lapide ictus C., ilex icta securibus V., ictus fundā, pugno, tragulā, umbone L., corruit icta L., aether ululatibus ictus O. pretresen, vix icto aëre O. ob skoraj negibnem zraku, v skoraj popolni tišini, puppis latus icta O. na boku poškodovana; tudi: gravi vulnere ictus L. hudo ranjen, ali samo ictus ranjen: in illo tumultu … ictus ipse Ci., in turba ictus Remus cecidit L., ictus aper, icta hostia O.; o streli: fulmine ictus L. = e caelo ictus Ci., cum fulmine icta sunt (animalia) Sen. ph., fulmen lauri fruticem non icit Plin., laurus sola fulmine non icitur Plin.; tudi brez abl.: ictae (sc. fulmine) dapes T.; od tod pren.: ictae limen adire domūs O. uničene.

2. occ. s prolept. obj.: foedus icere (zaklati daritveno živino in s tem) skleniti zvezo: cum Tito Tatio foedus icit Ci., cum Gaditanis foedus icisse dicitur Ci., foedus, quod meo sanguine … iceras Ci., icto foedere Ph.

3. metaf. ictus 3 neprijetno zadet, vznemirjen, razburjen, pretresen, prešinjen: ictus conscientiā, nova re, rebellione L., metu icta L., haud secus quam pestifero sidere icti L. prav tako, kakor da je kužni puh pogubnega ozvezdja šinil vanje, desideriis icta … patria H., ictum (vino) caput H. omotična, omračena, domestico volnere ictus T.

Opomba: Lucr. ima napačno tudi v sedanjiku īcit. Obl. ico in icio se ne moreta dokazati, čeprav ju Gell. in Prisc. ločita (brez dokazov).

ideale

A) agg.

1. miseln, idealen; namišljen, neresničen

2. idealen, popoln; zgleden, vzoren:
società ideale idealna družba
gas ideale fiz. idealni plin

B) m

1. ideal; vzor; ideja:
lottare, combattere per un ideale di libertà boriti se za svobodo

2. ideal, (najvišji) smoter, cilj:
uomo privo di ideali človek brez idealov

idej|a ženski spol (-e …) die Idee
fiksna ideja fixe Idee
-idee, der -gedanke (blodna Wahnidee, svobode der Freiheitsgedanke, morska/nora Schnapsidee, Kateridee, osnovna Grundidee, prisilna medicina Zwangsidee, vodilna Leitidee)
… idej Ideen-
(svet die Ideenwelt, izmenjava der Ideenaustausch, obilica die Ideenfülle, oblikovanje die Ideenfindung, revščina die Ideenarmut, zgodovina die Ideengeschichte)
nauk o idejah die Ideenlehre
bogat z idejami ideenreich
reven z idejami ideenarm
brez idej ideenlos

ideologij|a ženski spol (-e …) die Ideologie; -ideologie (storilnosti Leistungsideologie, rasistična Rassenideologie)
kritika ideologije die Ideologiekritik
pojem ideologije der Ideologiebegriff
smrdeč po ideologiji ideologieverdächtig
vezan na ideologijo ideologiegebunden
brez ideologije ideologiefrei

if² [if] samostalnik
pogoj

if ifs and ands were pots and pans če bi bilo tako
without ifs or ands brez izgovorov

ȉgdje (ijek.), ȉgde (ek.) prisl. kjer že, kjer koli: oženio se pukom siroticom bez igdje ičega i igdje ikoga svoga oženil se je s siroto, brez premoženja in brez svojih ljudi; nema dokaza da su Ćirilo i Metodije igdje među Slovenima radili pre no u Moravskoj i Panoniji; toga nema ovdje, pa sumnjam da će igdje u svijetu biti

ī-gnārus 3 (in¹ + gnārus)

1. act. neveden (česa), ne vedoč, neizveden, nevešč (čemu, v čem), ne pozna(va)joč, nesluteč, nič sluteč: abs.: quibus criminibus haec tota apud ignaros … infamata causa est Ci., ubi imperium ad ignaros … pervenit S., quisnam ignarum nostris deus appulit oris? V., haud ignaro imminet fortuna L. dobro vem, kakšna usoda me čaka, ignari instigant O. nevede, ignaro patri nata est femina O. ne da bi bil izvedel, quem ignarum inermumque centurio confecit T.; v superl.: iuxta cum ignarissimis Pl.; v abs. abl.: me ignaro Ci. ne da bi jaz vedel, ignaris omnibus L. ne da bi kdo kaj vedel; pren.: fors ign. O. slepo naključje. Z obj.
a) v gen.: Kom., Sen. ph., Q. idr. ign. legum, iudiciorum, consuetudinis nostrae Ci., rerum Ci. ali rei Iust. neizveden, dicendi, faciendae —, poliendae orationis Ci., belli S., opinionis alterius L., Graeci sermonis Cu., magna pars Pisonis ignara T. ki ne pozna Pizona, ign. pavendi Amm. ki ne pozna strahu; pesn.: neque … ignari sumus ante malorum V. ne poznamo prejšnjih nezgod, ign. navis H., formica … haud ignara … futuri H., mariti ignara puella H. neomožena, flumina ignara belli H., ignara fati O., curarum ignara voluptas Stat. ki ne pozna skrbi, brez skrbi, brezskrbna.
b) v abl. z de: de caede Galbae ignari T.
c) z inf.: placito ignara moveri Atropos Stat.
č) z ACI: Val. Max., non sumus ignari (= scimus) multos studiose contra esse dicturos Ci., ignarus sua se tractare pericla O., ignarus non omnes esse rogandos O.
d) z odvisnim vprašalnim stavkom: ignaro populo Romano, quid ageretur Ci., erat ignarus (ni vedel), quantum sibi mali constitueretur Ci., ignari, quid queat esse, quid nequeat Lucr., ignarus, belli quae in dies fortuna novaret L., haud ignari, quanta invidae immineret tempestas L.

2. pass. (ret. in pesn.) ne(po)znan, tuj abs.: mare magnum et ignara lingua commercia prohibebant S., per ignaros errent animalia montes V.; z dat.: regio hostibus ignara S., Theseus, proles ignara parenti O., non quidem sibi ignara, quae de Silano vulgabantur T., quaedam (sidera) sunt aliis (terris) omnino ignarissima Gell.; neutr. pl. subst.: per occulta et vigilibus ignara T. skozi … čuvajem neznane prehode.

ī-gnōbilis -e, adv. īgnōbiliter (in¹ + gnōbilis [stlat. = nōbilis])

1. neznan po slovesu, malo znan, neslaven: Pl., Plin., Q. idr. quod inglorius sit atque ignobilis Ci., utebatur medico non ignobili Ci., non ignobilis dicendi magister Ci., Romae argentariam fecit non ignobilem Ci., civitas ignobilis atque humilis Eburonum C., urbs, legati, reditus L., solus ubi in silvis Italis ignobilis aevum exigeret V., mors Cu., eos ob id ipsum, quod ignoti essent, ignobiles esse Cu. niso slave zaslužni, pax Eutr., libellus Aus., funus ignobiliter est sepultum Eutr. brez slovesnosti.

2. neznan po rodu, nizkega rodu, nizek, preprost: virgo Ter., ex aliqua familia non ignobili … mulier Ci., ignobili loco natus Ci., ign. volgus V., Tulli … ignobile regnum H., ign. virguncula Cu., M. Agrippa ignobilis loco T.

igráti to play; gledališče to act, to perform

igráti na glasbilo to play (on) an instrument
igráti za denar to play for money
igráti karte to play cards
igráti (kako) igro to play (at) a game
igráti v loteriji to invest in a lottery, to try one's luck in a raffle
igráti šah to play chess
igráti za zabavo (ne za denar) to play for fun
napačno igráti glasba to play wrong notes
igráti na prvi pogled, brez priprave glasba to play at sight
igráti vlogo to play a part, to take the part of, (o igralcu) to act a part
igráti velikega gospoda to put on airs, to swank
igráti klavir to play the piano
igráti komedijo (figurativno) to feign, to simulate, to pretend
visoko igráti to gamble (for high stakes); to play for high stakes
igráti neodločeno šport, nogomet itd. to draw (a match)
igráti se to play; to toy (z with); to amuse oneself, to sport
igráti se z besedami to play on words, to pun, to indulge in word-play
denar igra važno vlogo money plays an important role

igual enak, enake oblike, enakomeren, enakovreden, ustrezen, podoben

igual a enak kot, dorasel (čemu)
igual a la muestra ustrezen vzorcu
dos y dos igual a cuatro 2 + 2 = 4
al igual, a la iguala na isti način (de kot); trg al pari
tratar de igual a igual ravnati s kom kot z enakim
en igual de na mestu
por (un) igual enako
belleza sin igual lepota brez primere
todo me es igual vseeno mi je
un igual suyo eden njemu enakih
no tener igual ne imeti sebi enakega
no tiene igual je nenadomestljiv; temu se ne da odpomoči
ha encontrado su igual našel je sebi enakega