Franja

zrúšiti (-im)

A) perf. ➞ rušiti

1. abbattere, demolire:
pren. zrušiti temelje zakonitega reda demolire le fondamenta dell'ordine costituito

2. pren. distruggere; turbare:
zrušiti ravnotežje v naravi distruggere l'equilibrio naturale
pren. zrušiti nočni mir turbare, rovinare, annichilire, distruggere, abbattere la quiete notturna
zrušiti ugled distruggere il prestigio di qcn.
zrušiti režim abbattere il regime

B) zrúšiti se (-im se) perf. refl.

1. crollare, rovinare, cadere:
stara hiša se je zrušila la vecchia casa crollò

2. precipitare:
letalo se je zrušilo kmalu po vzletu l'aereo è precipitato poco dopo il decollo

3. pren. cadere a terra, crollare:
utrujen se je zrušil na stol crollò sulla sedia stanco morto

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto

zunánjost, zunánjščina extérieur moški spol , physique moški spol , apparences ženski spol množine , dehors moški spol množine

sodeč po zunanjosti à en juger selon (ali sur) les apparences
biti prijetne zunanjosti avoir un extérieur (ali un physique) agréable (ali plaisant, soigné)

zunánjost, zunánjščina exterior m

sodeč po zunanjosti a juzgar por las apariencias
biti prijetne zunanjosti tener un exterior agradable

zvézda estrella f , (velika) estrellón m ; astro m

danica estrella matutina (ali del alba)
morska zvezda estrellamar f; estrella f de mar
filmska zvezda (fig) estrella de la pantalla (ali de cine ali de la pelicula ali del film)
zvezda severnica estrella del Norte (ali polar)
zvezda večernica estrella vespertina, estrella de Venus
zvezda vodnica estrella f polar (ali del Norte)
biti rojen pod srečno zvezdo tener estrella
roditi se pod srečno zvezdo haber nacido con buena estrella
rodil se je pod nesrečno zvezdo nació con mala estrella
kovati, povzdigovati koga v zvezde (fig) poner a alg sobre (ali por) las estrellas
posuti (se) z zvezdami estrellar(se)
posut z zvezdami estrellado
segati po zvezdah (fig) tener grandes pretensiones, querer alcanzar lo imposible
verjeti v svojo zvezdo tener fe en su buena estrella
vse zvezde videti (od bolečine) ver las estrellas

zvez|ek² [é] moški spol (-ka …)

1. knjiga: der Band (dopolnilni Ergänzungsband, dvojni Doppelband, poskusni Probeband, trojni Dreifachband, zadnji [Schlußband] Schlussband, v četverki Quartband)
oznaka zvezka/za zvezek Bandbezeichnung
v dveh/ treh/petih/desetih zvezkih -bändig
( zweibändig/dreibändig/fünfbändig/zehnbändig)
v več/mnogih zvezkih mehrbändig/vielbändig
v enem zvezku einbändig

2. (snopič, revija) das Heft (mesečni Monatsheft, posamezen Einzelheft, posebni Sonderheft)
po zvezkih heftweise

zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca

3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due

C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede

zvočnik¹ [ó] moški spol (-a …) der Lautsprecher (basovski [Baßlautsprecher] Basslautsprecher, lijačni Trichterlautsprecher, visokotonski Hochtonlautsprecher), die Lautsprecherbox
zvočniki množina Lautsprecher množina, die Lautsprecheranlage
glas iz zvočnika/zvočnikov die Lautsprecherstimme
avtomobil z zvočnikom der Lautsprecherwagen
prenašanje po zvočniku/zvočnikih die Lautsprecherübertragung
glasba iz zvočnika/ov die Lautsprechermusik

zvoníti (-ím) imperf.

1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato

zvóžen² (-a -o) adj.

1. logoro, consunto (di ruota)

2. battuto, calpestato:
pren. hoditi po zvoženih kolesnicah seguire la strada battuta

zvráčati (-am) | zvrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. rovesciare, ribaltare:
burja je zvrnila tovornjak la bora ha rovesciato il camion
zvračati kozarček za kozarčkom, zvračati ga vuotare un bicchiere dopo l'altro

2. voltare, girare:
ljubko je zvrnila glavo girò la testa vezzosamente

3. (zvračati, zvrniti na) riversare:
zvračati krivdo, odgovornost na drugega riversare la colpa, la responsabilità su altri
zvračati odgovornosti drug na drugega palleggiarsi la responsabilità

B) zvráčati se (-am se) | zvrníti se (-em se) imperf., perf. refl. rovesciarsi, ribaltarsi, capovolgersi; ekst. cadere, crollare:
zvrnil se je po tleh kot snop crollò a terra come morto

zvrstíti (-ím) | zvrščati (-am)

A) perf., imperf. disporre, sistemare; raggruppare:
zvrstiti račune po datumih disporre le fatture secondo le date

B) zvrstíti se (-ím se) | zvrščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. susseguirsi, avvicendarsi, alternarsi, succedersi:
za govorniškim pultom se je zvrstilo deset referentov sul podio si sono avvicendati dieci relatori

2. passare in fila

žábje adv. a rana:
plavati po žabje nuotare a rana

žábji (-a -e) adj. di, della rana; ranocchiesco:
žabja mlaka ranocchiaia
žabji krak coscia di rana
imeti žabja usta avere la bocca molto grande
človek z žabjimi očmi individuo dagli occhi sporgenti
poslati koga po žabjo dlako, žabjo volno voler raddrizzare le gambe ai cani
ocenjevati stvari z žabje perspektive considerare, valutare le cose da sottinsù
presti žabjo volno fare cose senza senso
agr. žabja usta fessurazione (del formaggio)
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
bot. žabji šejek morso di rana (Hydrocaris morsus ranae)
zool. žabji mrest uova di rana
med. žabji trebuh addome batraciano

žafrán botanika saffron; autumnal crocus

rumen kot žafrán saffron-coloured, saffron
žafránova barva saffron
pobarvati z žafránovo barvo, dati okus po žafránu to colour, to flavour with saffron
žafránast saffron

žal² [žau]

1.
biti žal leid tun (žal mi je es tut mir leid, pa če mi je še tako žal … so leid es mir tut, aber …)
žal mi je, da sem … ich bereue es, …
postati žal es bereuen (postalo mi je žal ich bereute es)
ne bo ti žal du wirst es nicht bereuen

2.
žal mi je koga (jemand) tut mir leid, ich bedauere (jemanden)

3.
žal mi je, da … (na žalost) ich bedauere, [daß] dass …
žal mi je, da Vam moram sporočiti … ich bedauere, Ihnen mitteilen zu müssen …

4.
ne biti žal česa (etwas) nicht scheuen, kein … scheuen (denarja/stroškov keine Kosten scheuen, truda keine Mühe scheuen)

5.
biti žal za kom/čim
biti žal po kom/čem (jemandem/einer Sache) nachtrauern

žàl

A) adj. inv. offensivo; ostile:
žal beseda parola offensiva
žal misel pensiero ostile

B) žál adv.

1. (v predik. rabi) biti žal komu dispiacere; pentirsi:
žal mi je, da sem to storil mi dispiace di averlo fatto
rel. žal mi je, zelo mi je žal mi pento, mi pento dal profondo del cuore; mea culpa, mea maxima culpa

2. dispiacere per, di qcn., qcs.;
žal mu je stroškov za zdravljenje gli dispiace per i soldi spesi per la cura

3. žal biti za, po rimpiangere:
nikomur ni žal po njem nessuno ne rimpiange l'assenza

4. purtroppo, sfortunatamente; ahimé, ahinoi:
greš z nami? Žal ne morem vieni con noi? Purtroppo non posso

žáltav rance

dišati po žaltavem sentir le rance
postati žaltav rancir

žáltav rancio

dišati po žaltavem oler (ali saber) a rancio
imeti okus po žaltavem tener gusto rancio
postati žaltav enranciarse, ponerse rancio

žáltavo

A) adv.

1. male, pessimamente:
žaltavo se počutiti sentirsi male

2. (v predik. rabi)
žaltavo je čakati na mrazu una gran brutta cosa dover aspettare all'addiaccio

B) žáltavi (-a -o) m, f, n
če tega ne naredite, bo žaltavo se non lo fate, saranno guai
žaltava mu prede è nei guai, nei pasticci
okus po žaltavem sapore di rancido