Franja

extremis tujka latinsko in extremis avv.

1. in extremis, pred smrtjo

2. v zadnjem trenutku

exūberō -āre -āvī -ātum (ex in adj. ūber)

I. intr.

1. iz česa obilno prihajati, teči, razlivati se, z abl. od česa kipeti, vzkipevati, prekipevati: Acc. fr., Mel., Front., aquāī fumidus atque alte spumis exuberat amnis V., (fons) increscens ad medium noctis exuberat Plin., copiis exuberans propriis (Rhenus) Amm.; pren.: ille quasi exuberans fons est Lact.

2. pren.
a) obilen biti, obilnega se (po)kazati, v (iz)obilju pojaviti (pojavljati) se: luxuriā foliorum exuberat umbra V. zaradi bohotnega listja je senca gosta, ex multa eruditione … exuberat … eloquentia T. izvira bujna zgovornost, quia lucrum exuberabat Suet., cuius corpus in tam immodicum modum luxuriasset exuberassetque Gell.
b) z abl. = imeti v izobilju česa, bogat biti česa: quin aut pomis exuberet annus aut fetu pecorum V., tam lato fenore exuberat T., exuberare copiā lactis Lact.

— II. (redko) trans.

1. obilno prinašati, obilno roditi: favorum ceras Col., materia melior vindemiis exuberandis Col.

2. (s priseljevanjem) naseliti: Scythae exuberant Persas (Perzijo) Tert. — Od tod adj. pt. pr. exūberāns -antis obilen, izreden: opus Q., pernicitas Amm. Adv. exūberanter obilno: Cass.

exundō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. čez bregove stopiti, čez bregove udariti (udarjati), izli(va)ti se, razli(va)ti se, valiti se kam: fons … exundat Plin., per rivos piscina exundat Col., trunco cruor exundat Sen. tr., solum exundans sanguine Sen. ph., quae (tura balsamaque) … vi tempestatum in adversa litora exundant T., ki jih sila neviht splavlja na … (o plamenu) = kvišku valiti se: flammarum exundat torrens Sil. exundant diviso vertice flammae Stat.; (o človeški duši) = kvišku kipeti: spiritus (morientis) exundans Sil.

2. pren. „prekipevati“ = v obilju se kazati, v obilju se pojaviti (pojavljati), (pre)obilen biti: exundat furor Sen. po ë t., eo detracto, quod exundet Sen. ph., largus et exundans ingenii fons Iuv., ex multa eruditione … exundat … eloquentia T. prekipeva.

— II. (redko) trans. izlivati, kvišku valiti iz česa: exundat fumum piceus caligine vertex Sil. — Od tod adv. komp. exundantius (iz pt. pr.) preobilno: Eccl.

eyesore [áisɔ:] samostalnik
medicina ječmen na očesu
figurativno grd na pogled; trn v peti

eye-wash [áiwɔš] samostalnik
voda za izpiranje oči
pogovorno krinka, prevara, pesek v oči

fabliau [fǽbliou] samostalnik
starofrancoska pripovedka v verzih

fabliau [fabljo] masculin starofrancoska ljudska (šaljiva) pripoved v stihih

Fabriktor, das, vhod v tovarno

facer [féisə] samostalnik
udarec s pestjo v obraz
figurativno nepričakovana težava

face up prehodni glagol
figurativno smelo v oči pogledati; obračunati (to s)

fâcher [faše] verbe transitif raz-, u-jeziti, ozlovoljiti, v slabo voljo spraviti, razdražiti

se fâcher raz-, u-jeziti se
se fâcher contre quelqu'un, (populaire) après quelqu'un biti hud, jezen na koga
se fâcher avec quelqu'un spreti, skregati se s kom
se fâcher pour un rien za prazen nič se razjeziti
se fâcher tout rouge raztogotiti se, počiti od jeze, zaripniti od jeze

fachpraktisch v strokovni praksi

Fachsimpelei, die, govorjenje v strokovnem žargonu/o stroki

fachsimpeln govoriti v strokovnem žargonu/o stroki

facondo agg. zgovoren, spreten v govorjenju; slabš. dolgovezen, gostobeseden

factiōsus 3 (factiō)

1. pripravljen del(ov)ati, voljan -: amici linguā factiosi Pl. okretnega jezika.

2. ki ima mnogo privržencev, ki ima veliko stranko: homo dives, factiosus Pl.

3. occ. ki rad ustanavlja (organizira) politične stranke, da bi se z njimi okoristil, zlasti zato, da bi dosegel oblast = spreten (okreten) v političnih spletkah, strankar(ski), rovarski, častihlepen, oblastiželjen: Corn., Plin. iun., Aur. idr., Lysander, homo factiosus et his temporibus potens N. vpliven voditelj (kolovodja) stranke, seditiosi, factiosi, perniciosi Ci. strankarji, factio cum factioso S. adulescens nobilis, egens, factiosus S., Adv. factiōsē siloma, po sili: Sid.

factorial [fæktɔ́:riəl] samostalnik
matematika zmnožek vrste faktorjev v aritmetični progresiji

factorize [fǽktəraiz] prehodni glagol
matematika razstavljati v faktorje

fācundus 3, adv. -ē (fārī: qui facile fantur, facundi dicti Varr.)

1. spretno govoreč, jezičen, spreten v govorjenju, zgovoren: Vell., Q., Suet. idr. Sulla facundus (erat) S., placuit … oratorem ad plebem mitti Menenium Agrippam, facundum virum L., Mercuri, facunde nepos Atlantis H., facunde senex, Nestor O., f. Ulixes O., hostem facunde alloqui L. multa facunde explicare Sen. rh., facundissime describere Sen. rh., facunde miseratur T.

2. enalaga: zgovoren = spreten, okreten, gibčen, lahek in všečen: oratio S. lingua H. dicta O. libertas Q.

fadengerade v smeri niti