Franja

fodiō -ere, fōdī, fossum (prim. gr. βόθρος [nam. *gr. φόθρος] jama, rupa). —

I.

1. kopati: in fundo f. Ter., fōdit; invēnit auri aliquantum Ci.; s prolept. obj.: puteum Pl., C., Auct. b. Alx., fossam L., cubilia V.; v pass.: scrobes fodiebantur C.

2. occ. z navadnim obj.
a) kopati, izkopavati: aurum Ci., Lucan., Cl., argentum L.; v pass.; gypsum … e terra foditur Plin.
b) (kopaje) obdelovati, prekopavati: hortum Pl., Ca., hortos Iust., vineam Ca., Mart., argenti fodinas Varr., humum V., Boet., dura arva O., solum Plin., agrum Iuv.
c) okopavati: vites Q., vitem Ambr.
č) izbrskati, prebrskati: terram Ter., Pall., (o merjascu) Ph., terras Fl. (o zlatosledcu); pesn.: aquas O. ali mersis aequora remis Sil. pregrebati.
d) podkopa(va)ti, izpodkopa(va)ti: murum O., specūs Vitr.; abs.: fodientes L. podkopniki, rovokopi.
e) zagrebsti, pokopa(va)ti: mortuos Mel. —

II.

1. bosti, zbadati: aliquem stimulis Pl., noli fodere (sc. latus) Ter. nikar me ne drezaj v rebra (da bi me spomnil), equi f. calcaribus armos V., aversos (elephantos) sub caudis L., repugnantes Cu. udarjati na …

2. occ.
a) prebosti: guttura cultro, pectora telis O., plerosque telis, fugientium terga, resistentium adversa ora Cu., militem hastā, multos pugionibus T., ilia ense, praecordia Sil.
b) izbosti, izkopati, iztakniti: oculos Pl., lumina natis O.

3. metaf.
a) zbadati: cor stimulo foditur Pl., num exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; (o bolečini) mučiti: pungit dolor, vel fodiat sane Ci. da, naj se celo zarije.
b) spodbuditi, spodbosti (spodbadati), podž(i)gati: pectus in iras, mentes invidiae stimulo Sil.

Opomba: Pr. pf. act. fodiit: It. Star. inf. pr. pass. fodīrī: Pl., Ca., Col., Dig., Amm. — Star. soobl. fodō -āre: P. F. sicis fodantes Enn. (?).

foedus 3, adv. -ē (prim. gr. πίθηκος opica [pravzaprav grdin]) grd, gnusen, ostuden, oduren, zoprn, grozen, strahovit, sramoten, zaničljiv,

1. najprej fizično,
a) o rečeh: voltus Ci., oculi S. srepe, locus S., sapor Lucr., tempestas V., L., v pl. Plin. iun., foeda nigro simulacra fumo H., corpora O., Tib., vulnus O., strages (poboj) L., odor Plin., venter Sen. ph., stramina Val. Fl., dies, hiems T., cloaca Plin. iun., spectaculum, laceratio (Zopyri) Iust. tempestas fit turbida foede Lucr., foede perire, foede exercere victoriam, multis hominibus … foede amissis, foedius pulsi L., saeculum conditoris sui cruore foede maculatum Val. Max.; z dat.: pestilentia foeda pecori L. pogubna; s sup.: o rem non modo visu foedam, sed etiam auditu! Ci., res foeda aspectu, auditu L., foeda aspectu, foedum exitu inceptu L., relatu O., cetera visu quam dictu foediora L.; z inf.: horrida cerni foedaque contingi Lucan.; z ACI: nec foedum alii nec turpe putarent praecones fieri Iuv., versum in oratione fieri multo foedissimum est Q.
b) o živih bitjih: nunc tibi videtur foedus Ter., dea f. V., latrones Ci. ep., foedissimum monstrum Ci., hic corpore deformis est, aspectu foedus Sen. ph., cum ipse foedissimus esset Q., fumo lucernae foeda (Messalina) Iuv., f. volucris O., volucres f. T., cimices animal foedissimum Plin.

2. nravstveno,
a) o rečeh, poseb. abstr.: facinus Ter., L., Iust. dies, crudelitas, direptio, servitus, turpitudo, vita, victoria, pax Ci., tua foeda facta, foedissima facta, bellum foedissimum luxuria senectuti foedissima Ci., foeda fuga Ci., S., L., T., Fl., ludos vero non facere, quid foedius? Ci. ep., f. condiciones L., amor, adulterium, convivia O. senectus Val. Fl., cantus, exempla, fama Iuv., epularum foeda … libido, f. adulationes T., convicium Suet., clades, exitus Fl., discessus, pugna, merces Iust.
b) o osebah: avaritiā et libidine foedus ac maculosus Ci., T., foedus ac maculosus (sc. avaritiā et libidine) T., f. homo S., Plin. iun., foedissimum hostem bello persequi Ci., emisti a foedissimo tribuno plebis, ut … Ci., foedissimus quisque T. najhujši zavrženec.

foisonnant, e [-zɔnɑ̃, t] adjectif bogat (de z)

foliacé, e [fɔljase] adjectif listast

folié, e [fɔlje] adjectif, botanique listnat

foncé, e [fɔ̃se] adjectif temne barve, temen

bleu foncé temno moder

fonctionnant, e [-nɑ̃, t] adjectif v delovanju, v obratu, ki funkcionira

fondamental, e, aux [-mɑ̃tal, to] adjectif temeljni, osnovni; bistven; prvoten

accord masculin fondamental osnovni akord
idée féminin fondamentale temeljna ideja

fondant, e [fɔ̃dɑ̃, t] adjectif raztopljiv v ustih; masculin, médecine topilo; fondant (bonbon); populaire maslo

poire féminin fondante hruška maslenka

fondé, e [fɔ̃de] adjectif utemeljen; temelječ; pooblaščen, upravičen

fondé sur des faits temelječ na dejstvih
fondé masculin général generalni pooblaščenec
fondé masculin de pouvoir, de procuration pooblaščenec, prokurist
être fondé à (faire quelque chose) biti upravičen, imeti razlog (da nekaj napravimo)

fondo

A) agg. globok:
piatto fondo globoki krožnik

B) m

1. dno:
fondo del bicchiere dno kozarca
questione, problema di fondo pren. osnovni problem
in fondo alla via na koncu ulice
andare a fondo potopiti se
da cima a fondo popolnoma
conoscere a fondo temeljito poznati
andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
in fondo končno, navsezadnje
in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako

2. usedlina; ostanek:
fondo del caffè kavna usedlina
fondo di cassa gotovina v blagajni
fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago

3. ozadje, podlaga:
abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi

4. posestvo

5. fond, sklad; subvencija:
fondo salari plačni fond
fondo di esercizio poslovni sklad
a fondo perduto nepovraten:
contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
fondi pubblici ekon. javna sredstva

6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
sci di fondo tek na smučeh

7. publ.
fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik

fondu, e [fɔ̃dü] adjectif raztopljen, ulit; tekoč; populaire nor, zmešan; masculin postopna oslabitev barv; féminin iz topljenega sira in belega vina narejena jed

neige féminin fondue stopljen sneg

forain, e [fɔrɛ̃, ɛn] adjectif sejemski

(marchand masculin) forain masculin sejmar, potujoči trgovec
fête féminin foraine veselica, ki jo organizirajo sejmarji

forāmen -inis, n (forāre)

1. izvrtana odprtina, luknja, prevrtina, prevotlina: inventa in eo (scuto) foramina CXX C., tibia foramine pauco H. z malo luknjami, buxus longo foramine O., terebrā foramen facere, cavare Cels., Col.; pesn. o rani: sanguis per foramen emicuit O.

2. sploh luknja, votlina: operculi foramina L., mille foramina tectis addidit O., densa foramina cribri, convexa foramina retis O. foramen trochleae Vitr. obroček, foramina auris Cels. sluhovod, foramina oculorum Cels., oculi in foraminibus suis Vulg., foramen acūs Eccl. šivankino uho.

3. odprtina, hodnik, dohod, pot: Varr., Mel., Plin., Q., Iust., Amm., neque porta neque ullum foramen erat Sis. ap. Non., foramina terrae Lucr., O., foramine e terra emergere Vell. foramine relicto superne lumen admittunt Cu., quaecumque foramina novit umor Lucan., foramen valvae Petr., parietum et fenestrarum foramina Col., prolabi in cloacae foramen Suet.; foramina illa, quae patent ad animum a corpore Ci. skrivne poti.

foraminé, e [fɔramine] adjectif luknjičav

fōrbici f pl.

1. škarje:
forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
le forbici della censura pren. cenzurne škarje
le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov

2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)

forcé, e [fɔrse] adjectif prisiljen, prisilen; nenaraven

atterrissage masculin forcé prisilni pristanek
marche féminin forcée hitri pohod
travaux masculin pluriel forcés prisilno delo
sourire masculin forcé prisiljen nasmeh
c'est forcé qu'il aille en prison, après ce qu'il a fait po tem, kar je naredil, mora iti v ječo
c'est forcé! ne more biti drugače!

forcené, e [fɔrsəne] adjectif besen, nor; ves iz sebe; fanatičen, strasten; masculin blaznež, norec, besnež, divjak

forgé, e [fɔrže] adjectif kovan

forgé à main ročno kovan
fer masculin forgé kovano železo
forgé de toutes pièces popolnoma izmišljen, brez podlage

forma f

1. oblika:
la forma del naso oblika nosu
a forma di, in forma di kot, podoben

2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
forma snella vitka postava
l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline

3. zunanjost, videz:
la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra

4. šport forma:
essere in forma biti v formi
essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)

5. kalup, kopito, model:
forma per calzature kopito za obutev
una forma di formaggio hlebec sira

6. način (kako se kaj dela):
in forma privata, ufficiale privatno, službeno
vizio di forma proceduralna napaka

7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi

8. jezik način:
le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni