Franja

Tat, die, (-, -en) dejanje; eine gute Tat dobro delo/dejanje; ein Mann der Tat človek dejanj; auf frischer Tat pri dejanju; in der Tat zares, dejansko; in die Tat umsetzen uresničiti; zur Tat schreiten preiti k dejanjem

taura -ae, f (fem. k ταῦρος) jalova krava, jalovka: P. F., quae sterilis est vacca, taura appellata; quae praegnas, horda Varr., enisae et vetustae, quod gignere desierunt, summovendae sunt, et utique taurae, quae locum fecundarum occupant Col., Argis olea etiamnum durare dicitur, ad quam Io in tauram mutatam Argus alligaverit Plin., tauras, vaccas steriles appellari ait … quae non magis pariant Fest. — Soobl. taurea -ae, f: quae sterilis autem est, taurea appellatur Serv.

tāxō -āre -āvī -ātum (freq. k tangere)

1. trdo dotakniti (dotikati) se, trdo potipati (potipavati): Fest., „taxare“ pressius crebriusque est quam „tangere“ Gell., qui fertur et raptatur atque huc et illuc distrahitur, is vexari proprie dicitur sicuti taxare pressius crebriusque est quam tangere Macr.

2. pren.
a) z besedami, v govoru koga pikniti, pičiti (pikati), zbosti (zbadati), (po)grajati, (po)dražiti, obrati (obirati), opravljati, starejše precediti (precejati): Plin., Suet. idr., aliquem verbi fatigatione Aur. z zasmehljivimi besedami zbadati.
b) s prijemom ali tipom ugotoviti (ugotavljati), dognati (doganjati) in določiti (določati) ceno ali vrednost, ceniti, oceniti (ocenjevati), (o)vrednotiti, taksírati (aestimare = presoditi vrednost): modum summae Suet., aliquid denariis septem Plin., senatorum censum pro octingentorum milium summa duodecies sestertium Suet., timorem tuum taxa Sen. ph., tanti quodque malum est, quanti illud taxavimus Sen. ph., scelera taxantur modo maiore Sen. tr.

tȁzbina ž, tazbìna ž tastovo sorodstvo, ženini sorodniki: on mi je rod po -i; otišao je u -u odšel je k ženinim sorodnikom

táze neskl. prid. (t. taze, perz.) svež: taze voda; taze pecivo; imam za tebe nešto taze; vidi ti se da si taze partizan da si šele prišel k partizanom

te pron.

1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
da te pri tebi, k tebi; sam
vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
con te s teboj
secondo te po tvojem
fra te, fra te e te sam pri sebi
quanto a te kar se tebe tiče

2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
povero te! ti ubožec!
ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
te ne pentirai! še žal ti bo
ricordatelo! zapomni si to!

teč|i¹ [ê] (-em) človek, žival: laufen; pogovorno, posebno ironično: rennen; sich im Laufschritt bewegen, zelo hitro: stürmen; rekreacijsko: joggen
teči v drncu traben
teči v cikcaku Haken schlagen
teči k zulaufen auf
teči naproti komu (jemandem) entgegenlaufen
na vso moč teči sich die Seele aus dem Leib rennen
(mimo vorbeilaufen (an), naprej weiterlaufen, pred druge vorlaufen, navzdol/dol hinunterlaufen, noter hineinlaufen, hineinrennen, okoli herumlaufen, stran fortlaufen, davonlaufen, ven hinauslaufen, hinausrennen, za nachlaufen, hinterherlaufen)
lagati, kot pes teče lügen wie gedruckt, das Blaue vom Himmel lügen
zibelka mu je tekla … seine Wiege stand …

tegō -ere, tēxī, tēctum (indoev. kor. *st(h)eg- zlagati, skladati, kopičiti, kriti; prim. skr. sthágati, sthagayati [on] pokriva, zakriva, gr. στέγω krijem, pokrivam, (σ)τέγος, (σ)τέγη streha, hiša, στεγανός pokrivajoč, pokrit, στεγνός pokrit, στεκτικός pokrivajoč, lat. teges, tegumen, tegumentum, tectum, tegulum, tēgula, stega, toga, lit. streho s slamo (po)kriti, stríegti, stríẽgti, stógas streha, stvnem. decch(i)u = nem. decken, stvnem. dah = nem. Dach)

1. kriti, pokri(va)ti, ode(va)ti, obleči (oblačiti): tegit omnia caelum O., ossa tegebat humus O., eodem (sc. tegillo) tectus esse soleo Pl., bestiae coriis tectae Ci., tegere corpus eius suo pallio Ci., me tegit lorica Ci., Martem tunicā tectum H., cucullo caput (gr. acc.) tectus Mart., arbores fronde tectae Ci. listnata, prekrita z listjem, tabulata muros tegebant Cu., horrida villosā corpora veste Tib., purpurā vestiri, auro tegi Sen. ph., equites Romani Hastenses argento prope tecti Auct. b. Hisp., tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., seminibus teguntur aliquae partes Amm. se zasejejo; pesn.: tegere lumina somno V. zatisniti oči k spancu (v spanec); occ. (s streho) pokri(va)ti, prekri(va)ti: aedem L., casae stramentis tectae C., aedificia rudere Auct. b. Alx.; poseb. reklo: sartus (et) tectus = popravljen in pokrit = v dobrem stanju (gl. sarciō).

2. pogrniti (pogrinjati) čez kaj: veste prius tectā Amm.

3. metaf.
a) zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zavi(ja)ti, ode(va)ti, obda(ja)ti, skri(va)ti; α) telesno: ferae latibulis se tegunt Ci., se post cratera V., fugientem silvae texerunt Ci., sidera texit (je zakril) Lucan., supplicia tegere V. zakrivati (prikrivati) rane, tectis insignibus C., tectus vaginā ensis H., quo loco me dea texerat O., multas (sc. oves) silva tegit O., nebula texerat inceptum L., antrum tectum arboribus O.; occ. zagrebsti (zagrebati), zagrebši (zagrebaje) pokri(va)ti, zakri(va)ti, kriti: te modo terra tegat Pr., Paetum sponte tuā, vilis arena, tegas Pr., Sicanio tegitur sepulchro Lucan., ossa tegit tumulus O., ossa tegebat humus O. β) duševno: flagitia parietibus tegebantur Ci., triumphi nomine tegere atque velare cupiditatem suam Ci., crudelissimum nomen tyranni humanitate tegebat N., quod ne mendacio quidem tegere possis Ci., ut turpia facta oratione tegant S., dedecora dissimulatione Ci., causam O., teximus, quid sentiremus Ci., tegens adversum proximos T. poln skrivnosti, skrit, huius furta rerum gestarum magnitudine tegere conaris Ci., commissa H. zamolč(ev)ati.
b) (za)kriti, zasloniti (zaslanjati), (za)varovati, (za)ščititi, (o)braniti, ubraniti: miles muro tectus C., tegere patriam Ci., aliquem armis S., tecto latere abscedere Ter. odnesti celo kožo, tegere latus alicui H. ali alicuius Auct. b. Alx. zaslanjati komu bok, biti (iti) komu ob strani, tegere aliquem V., Stat. obda(ja)ti koga, spremiti (spremljati) koga, ego tectus praesidio firmo conatum repressi Ci., eius senectutem tueri et tegere Ci., quos in sua potestate habuerit, conservaverit et texerit C., nostros texit C., cum nec silvarum praesidio tegi possent Hirt.; z ab (varovati česa, pred čim, zavarovati pred čim, proti čemu, zoper kaj, (u)braniti pred čim): portus ab Africo tegebatur C., liberos a patrum crudelibus atque impiis suppliciis L., legatos ab irā L., ponte ab incidentibus telis tegebatur Hirt. — Od tod adj. pt. pf. tēctus 3, adv. -ē

1. (po)krit: scaphae C., naves tectae et apertae L. s krovom in brez njega.

2. metaf.
a) zakrit, prikrit, skrit, skriven, tajen: cuniculi Hirt., verba, sermo verbis tectus Ci., amor O., paulo occultior atque tectior vestra cupiditas esset Ci., tecte (skrivaj) dare Ci. ep., tectius optare Ci.; o osebah: qui occultus et tectus dicitur Ci. potuhnjen in prikrit.
b) skrit = previden, pazljiv, oprezen: tecti ad alienos esse possumus Ci., quis tectior, quis prudentior? Ci., ac fortasse ceteri tectiores; ego semper me didicisse prae me tuli Ci., unum te in dicendo mihi videri tectissimum Ci., tecte declinat impetum Ci.

tēgŭla -ae, f (tegere) strešna opeka, strešnik, meton. (v sg. in pl.) tudi z opeko krita streha, z opeko krit krov: Iuv., Mart. idr., tegula quassa (razbit) O., promitto tibi, si valebit, tegulam illum in Italiā nullam relicturum Ci. ep., cum solem nondum prohibebat et imbrem tegula O., tegulas fingere Varr. fr., tempestas venit, confringit tegulas imbricesque Pl., paucas tegulas deicere Ci., demere tegulas Ci., tegulas aedificiis imponere Icti., per tegulas (preko strehe, čez streho) demitti Ci., in impluvium decĭdere de tegulis Ter., per alienas tegulas venisse Ter., quid agis tu in tegulis? Pl., sub tegulis Suet., si iecur eiusdem animalis in summis tegulis uratur Gell. vrh strehe; preg.: extremā tegulā stare Sen. ph. nagibati se k padcu, biti na tem, da (kdo, kaj) pade.

telefón (-a) m telefono; apparecchio telefonico:
pošta, telegraf in telefon posta, telegrafo, telefono
slušalka, vilice telefona cornetta, supporto della cornetta
telefon zvoni il telefono suona, squilla
zavrteti telefon fare il numero del telefono
pridi k telefonu ti chiamano al telefono
brezžični telefon telefono senza fili
hišni telefon apparecchio derivato
javni telefon telefono pubblico
mobilni telefon telefono cellulare, telefonino
voj. poljski telefon telefono da campo
rdeči telefon (neposredna zveza med vladama ZDA in Rusije) telefono rosso

telefón teléfono m

po telefonu por teléfono
imeti telefon tener teléfono
iti k telefonu (če pozvoni) acudir al teléfono
sporočiti po telefonu transmitir por teléfono
imate telefon? tiene usted teléfono (en su casa)?
kliče Vas telefon le llaman (a usted) al teléfono

tēlum -ī, n (morda iz *tendslom, *tenslom k tendere v pomenu „ meriti (kam)“)

1. „orožje, ki se meče v daljavo“ = metalno orožje, metalo, (metalno) kopje, strela, strelica, puščica, sulica, izstrelek, lučanka: tela mittere C., conicere S., Ci., tela in hostem ingerere L., missus telorum Auct. b. Hisp., propiores levioribus eoque magis crebris telis petere L., telorum tempestas V., seges telorum V., imber telorum L., nimbus telorum Lucan., tela accidebant (so padala) L., arma atque tela militaria S., telum (puščico) contendit V.; pesn. metaf.
a) strela, blisk: arbitrium est in sua tela Iovi O.
b) sončni žarek: Amm., tela diei Lucr.
c) moško spolovilo: metuit teli vulnera prima novi Mart.; dvoumno: scrutatore ab Ariarathe regio more misso, curiosius imum ventrem pertractanti ait: caveret, ne aliud telum inveniret quam quaereret Iust. (38, 1, 9).

2. sinekdoha sploh (napadalno) orožje, npr. meč, nož, bodalo, sekira idr.: telum, quod cuique fors afferebat adripuit Ci., si quid telorum esset Ci., gladio per pectus transfigit; telo extracto … L., Aiax gladio incubuit: Ulixes corpore cruentum telum educit Corn., te stetisse in comitio cum telo (z bodalom) Ci., telum, quod latebat, protulit N., caedem telo committere Q., omnium parricidarum tela commovere Ci., tricuspis telum O. (Neptunov) trizob, relicto in vulnere telo (sekiro) L., stat gravis Entellus nisuque immotus eodem, corpore tela modo atque oculis vigilantibus exit V. se izogiba udarcev (s cestom), pars caret altera telo frontis O. je brez roga; pesn. pl. o enem meču: aspicis in timidā fortia tela manu O.

3. metaf. orožje, izstrelek, puščica, strelica, branilo: Pl. idr., tela fortunae Ci., tela scelerum Ci., id erit telum acerrimum Enn. ap. Ci., isto telo tutabimur plebem L., patria telis coniurationis obsessa Ci., benevolentia civium telum est ad res gerendas Ci., qua lege tribuniciis rogationibus acerrimum telum datum est L., necessitas ultimum telum L.

tempête [tɑ̃pɛt] féminin (hud) vihar; nevihta, neurje; figuré prepir, hrup; toča (žalitev)

une tempête d'applaudissements vihar odobravanja, bučno ploskantje
tempête de neige snežni metež
lampe-tempête, briquet-tempête masculin svetilka, vžigalnik, pri kateri (katerem) zaščiteni plamen ne ugasne niti v hudem vetru
une tempête dans un verre d'eau (figuré) mnogo hrupa za nič
déchaîner la tempête sprožiti vihar
la tempête se lève nevihta izbruhne
qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje, figuré kdor ščuva k nasilnosti, se izpostavlja veliki nevarnosti

temptātrīx -īcis, f (fem. k temptātor) skušnjavka, zapeljivka, starejše napástnica: Aug.

temu [é] ➞ → to
k temu dazu
kljub temu trotzdem, [dessenungeachtet] dessen ungeachtet, gleichwohl

tend¹ [tend] neprehodni glagol
nagibati se (to k)
meriti na, imeti za cilj; biti usmerjen, usmeriti se, biti naravnan, stremeti, težiti (to, towards k)
služiti (to čemu)
biti nagnjen, pripravljen (to do napraviti)

all our efforts tend to the same object vsi naši napori streme k istemu cilju
prehodni glagol
paziti in ravnati z

to tend a vessel paziti, da ladja ne zaplete verige sidra

tendance [tɑ̃dɑ̃s] féminin težnja, stremljenje, nagnjenje, tendenca; frakcija kake stranke, sindikata

les prix ont tendance à monter cene kažejo tendenco po zvišanju
il a tendance à exagérer on rad pretirava
avoir tendance à croire que ... nagibati se k mnenju, da ...
faire à quelqu'un un procès de tendance tožiti koga zaradi namenov, ki mu jih pripisujemo (ne zaradi dejanj)

tendénca tendance ženski spol à quelque chose, aspiration ženski spol vers, visées ženski spol množine à

(na borzi) tendenca k dviganju (padanju) tendance à la hausse (à la baisse)

tendénca tendencia f

(na borzi) tendenca k dviganju (padanju) tendencia al alza (a la baja)

tendency [téndənsi] samostalnik
nagnjenje, težnja, stremljenje (to, towards k)
potek (dogodkov itd.); smer, struja; tendenca (to k)
namera, namen; posebna ljubezen (to do za)

the tendency of events tok, potek dogodkov