Franja

prekinitev igre ženski spol igre: šport der Spielabbruch, die Spielunterbrechung; šport pri šahu:
pozicija ob prekinitvi igre die Hängestellung

prellen²

1. den Ball: suniti, beim Handball: odbiti od tal|

2. prellen auf/gegen etwas prileteti ob (kaj), zaleteti se ob (kaj); sich an etwas prellen udariti se ob (kaj), poškodovati se ob (čem)|

3. Elektrizität, Kontakte: odskakovati

prelòm (-ôma) m

1. rottura; fenditura

2. med. frattura:
prelom lobanje frattura del cranio
odprti prelom kosti frattura esposta

3. rottura, inosservanza, violazione:
prelom prisege spergiuro

4. pren. rottura; svolta:
prelom s preteklostjo rottura col passato

5. punto di rottura, di frattura

6. pren. passaggio (fra due secoli, due periodi):
ob prelomu starega v srednji vek a cavallo fra l'antichità e il medioevo

7. min. frattura

8. geol. faglia, frattura; alp.
ledeniški prelom crepaccio

9. tisk. (prelom strani) impaginazione

prēmere

A) v. tr. (pres. prēmo)

1. pritisniti, pritiskati:
premere il pedale del freno avto pritisniti na nožno zavoro

2. pren. (gravare) pritisniti, pritiskati:
premere qcn. con imposte pritiskati na koga z davki

3. pren. zasledovati:
premere il nemico in fuga zasledovati bežečega sovražnika

B) v. intr.

1.
premere (su) pritisniti, pritiskati (na) (tudi pren.)

2. biti pri srcu:
mi preme in quest'occasione ringraziare... rad bi se ob tej priložnosti zahvalil...

premiera samostalnik
1. (o umetniškem delu) ▸ premier, bemutató Premiera akcijskega filma, v katerem ne bo manjkalo avtomobilističnih dirk, naj bi bila prihodnje leto. ▸ Az akciófilmet, amelyben autóversenyzésből sem lesz hiány, várhatóan jövőre mutatják be.

2. v športnem kontekstu (o nastopu) ▸ premier, debütálás Premiero na olimpijskih igrah bo športno plezanje doživelo leta 2020 v Tokiu. ▸ A sportmászás 2020-ban Tokióban mutatkozik be az olimpián.
Svoje račune pa imajo seveda tudi favorizirani nemški nogometaši, ki ob letošnji premieri v ligi prvakov na domačem stadionu odločno napovedujejo lov na tri točke. ▸ Természetesen a favorizált német labdarúgóknak is megvan a maguk számítása, hiszen a Bajnokok Ligájában való idei bemutatkozáskor határozottan jelezték, hogy hazai pályán három pontért szállnak harcba.

3. (o izdelku) ▸ bemutató, bemutatásNemški izdelovalec je pred salonsko premiero v Frankfurtu razkril več fotografij novega prototipa. ▸ A német autógyártó több fotót is felfedett az új prototípusról a frankfurti szalonbemutató előtt.
Salon v New Yorku so pri Audiju izkoristili za premiero modela R8 spyder. ▸ Az Audi a New York-i Autószalont az R8 spyder bemutatására használta ki.

prémija (loterijska, nagradna) prime ženski spol , lot moški spol , prix moški spol

premija ob letnem zaključku prime de fin d'année
premija za produktivnost, za storilnost prime de productivité, de rendement
izvozna, uvozna premija prime d'exportation, d'importation
zavarovalna premija prime d'assurance

premika|ti se (-m se) sich bewegen; sich fortbewegen (ob čem sich entlangbewegen, nazaj sich zurückbewegen); plovilo, ladja: Fahrt machen; tla: fließen; figurativno zadeve ipd.: im Gang(e) sein, sich bewegen
začeti se premikati in Bewegung geraten, in Gang/ins Rutschen kommen
tehnika ki se premika sam eigenbeweglich

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

prenapénjati (-am) | prenapéti (-pném)

A) imperf., perf.

1. tendere, tirare troppo; forzare troppo, esagerare troppo con:
prenapenjati vrv tirare troppo la fune
prenapenjati oči ob preslabi svetlobi forzare gli occhi con una fioca luce
prenapenjati trening esagerare con l'allenamento, il sovrallenamento
pren. prenapenjati možgane spremere le meningi, pensare troppo intensamente

2. pren. esagerare con, gonfiare:
stvari ne kaže prenapenjati la cosa non va gonfiata

B) prenapénjati se (-am se) | prenapéti se (-pném se) imperf., perf. refl. sforzarsi troppo, sfiancarsi:
on se ne bo pri nobenem delu prenapel non è un tipo da sfiancarsi dalla fatica

prensa ženski spol stiskalnica; tiskarna; tiskovine; tisk; dnevni tisk, dnevniki

prensa diaria, prensa periódica dnevni tisk
prensa de imprenta, prensa para imprimir tiskarska stiskalnica
prensa difamatoria revolverski tisk (listi)
prensa hidráulica hidravlična stiskalnica
prensa manual, prensa de mano ročna stiskalnica
prensa rotativa rotacijska stiskalnica
libertad de la prensa svoboda tiska
dar a la prensa v tisk dati
estar en prensa biti v tisku
meter en prensa a alg (fig) koga ob zid pritisniti, v kozji rog ugnati

prepričati se povratni glagol
(preveriti) ▸ meggyőződik, megbizonyosodik, bizonyosságot szerezKo kupujete dišavna olja, se prepričajte, ali so res primerna za vtiranje in niso namenjena le za odišavljanje prostorov. ▸ Illóolajok vásárlásakor győződjön meg róla, hogy valóban alkalmasak-e bedörzsölésre, vagy csak a helyiségek illatosítására szolgálnak.
Tisti, ki je na položaju, bi se moral povsem prepričati, preden podpiše kakšen dokument. ▸ A felelős helyzetben lévőknek feltétlenül bizonyosságot kell szerezniük, mielőtt bármilyen dokumentumot aláírnak.
Pri nakupu se vedno prepričajte o kakovosti rastline. ▸ Vásárláskor mindig győződjön meg a növény minőségéről.

presentación ženski spol predstavljanje, predstavitev; predložitev; prihod, nastop, navzočnost; zunanjost; ameriška španščina prošnja, vloga

presentación de la compañía prva predstava (gledališke družbe)
carta de presentación priporočilno pismo
a la presentación (trg) ob predložitvi
de presentación (voj) v gala uniformi

présentation [-sjɔ̃] féminin predstavitev, predstavljanje; predložitev; prezentacija; uvod; vložitev; oprema (knjige); zapakiranje; théâtre inscenacija; zunanjost (osebe); aéronautique dolet (na cilj)

à présentation (menica) na pokaz
payable à, sur présentation plačljiv ob predložitvi
présentation de collection (de modes) modna revija
présentation factice varljiv videz, past, varanje
présentation d'une facture predložitev fakture, računa
présentation personnelle osebna predstavitev

presque [prɛsk] adverbe skoraj; malone

presque toujours, jamais, tous, tout, personne, rien skoraj vedno, nikoli, vsi, vse, nihče, nič
presque pas, plus zelo malo, komaj
presque à chaque pas skoraj ob vsakem koraku
c'est presque sûr to je skoraj gotovo
elle a presque pleuré skoraj jokala je
j'ai la presque certitude de ce que j'ai dit skoraj gotov sem tega, kar sem rekel

pressen stiskati, stisniti, tlačiti, stlačiti; pressen gegen pritisniti ob; pressen in potisniti v, potiskati v; pressen aus iztiskati iz, iztisniti iz, ožeti, ožemati; (formen) oblikovati; sich an jemanden pressen stiskati/stisniti se h (komu); figurativ jemanden pressen zu siliti (koga) k/v

prestare

A) v. tr. (pres. prēsto)

1. posoditi, posojati:
prestare a interesse posojati na obresti
prestare a usura posojati na oderuške obresti

2. dajati, ponuditi:
prestare aiuto, assistenza priskočiti na pomoč, pomagati
prestare attenzione (a) prisluhniti (komu)
prestare a qcn. le cure del caso komu nuditi (zdravstveno) pomoč, koga primerno zdraviti
prestare fede verjeti, zaupati
prestare giuramento svečano priseči
prestare man forte pren. pomagati
prestare omaggio pokloniti se, izkazati spoštovanje
prestare la propria opera a qcn. delati za koga
PREGOVORI: chi presta perde l'amico e il denaro preg. kdor posoja, je ob prijatelja in ob denar

B) ➞ prestarsi v. rifl. (pres. mi prēsto)

1. ponuditi, ponujati se

2.
prestare (a) biti primeren (za)

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.

pretrès secousse ženski spol , émotion ženski spol , ébranlement moški spol , percussion ženski spol , commotion ženski spol , choc moški spol, figurativno bouleversement moški spol

duševen pretres ob kakem hudem doživetju trauma moški spol
možganski pretres (medicina) commotion cérébrale, ébranlement du cerveau
pretres vprašanja examen moški spol d'une question (ali d'un problème), discussion ženski spol (ali débat moški spol) sur une question (ali un problème)
živčni pretres choc nerveux, secousse nerveuse, attaque ženski spol de nerfs
dati v pretres soumettre à la discussion
vzeti v pretres examiner

preustvarítev (-tve) f trasformazione, mutamento; rielaborazione; ricreazione:
naj se spomnim izkušenj 68. leta oziroma tistih skupin, ki se spontano združujejo ob nekem idealu preustvaritve sveta potrei anche rievocare l'esperienza del 68, o quella di gruppi che si aggregano spontaneamente intorno a un ideale di ricreazione del mondo

prevéti (-véjem) | prevévati (-am) perf., imperf. (navdati, navdajati) pren. pervadere, permeare, impregnare:
ob koncu vojne je človeštvo prevevalo novo upanje finita la guerra, l'umanità fu pervasa da nuove speranze