Franja

poleti prislov
(v poletnem času) ▸ nyáronV loncih vzgojene rastline je mogoče saditi tudi poleti. ▸ A cserepes növényeket nyáron is lehet ültetni.

policijski pes stalna zveza
(pes, šolan za delo pri policiji) ▸ rendőrkutya
Policijski pes pri preiskavi ni izsledil mamil. ▸ A rendőrkutya a kutatás során nem talált kábítószert.
Pri delu policisti uporabljajo tudi službene policijske pse. ▸ A rendőrök szolgálati kutyákat is használnak.
V nočni operaciji je sodelovalo okoli 250 karabinjerjev, policijski psi in helikopter. ▸ Az éjszakai akcióban mintegy 250 csendőr, rendőrkutyák és egy helikopter vett részt.

policy² [pɔ́lisi] samostalnik
(zavarovalna) polica
ameriško (tudi policy racket) igranje na številke državne loterije

to take out a policy on zavarovati se
life policy polica življenjskega zavarovanja
third party policy zavarovanje za tretjo osebo
comprehensive policy kasko zavarovanje

polītiō -ōnis, f (polīre)

1. glajenje, izglajevanje, loščenje (leščenje), poliranje: speculi Vitr.

2. occ.
a) beljenje, čiščenje z belilom ali mavcem, tudi oblaganje (glajenje, ravnanje, ometavanje, premazovanje) sten: Vitr.
b) obdelovanje, gojenje, kultiviranje: politionem quo pacto dari oporteat Ca.

polītor -ōris, m (polīre) obdelovalec, gojitelj, kultivator, morda tudi plevec: operarium mercenarium politorem diutius eundem ne habeat † die † Ca., si communiter pisunt, qua ex parte politori pars est, eam partem in pistrinum politor Ca., cum … agrum politori damus in commune quaerendis fructibus Ulp. (Dig.).

poljska bolnišnica stalna zveza
(zasilna bolnišnica) ▸ tábori kórház, mozgó katonai kórház, mobilkórház
Vojska je postavila poljsko bolnišnico, v kateri bo ljudem pomoč nudilo več deset zdravnikov. ▸ A hadsereg tábori kórházat állított fel, amelyben több tucat orvos nyújt segítséget az embereknek.
Komična serija govori o življenju v poljski bolnišnici med korejsko vojno. ▸ A vígjátéksorozat egy mozgó katonai kórház életéről szól a koreai háború alatt.
Na kraju trčenja pa so postavili tudi poljsko bolnišnico, ki ranjenim daje nujno pomoč. ▸ A helyszínen egy mobilkórházat is felállítottak, hogy sürgősségi ellátást nyújtsanak a sérülteknek.

Pollentia (Polentia, Pollencia) -ae, f Poléntija, Poléncija, mesto

1. v Picenu, imenovano tudi Urbs Salvia (danes Urbisaglia) Ci.; njegovi preb. Pollentīnī -ōrum, m Polentín(c)i, Poléntijci, Poléncijci: Plin.

2. v Liguriji, sloveče po izdelovanju lončenega posodja in po črni volni ovc, ki so jih gojili v okolici (danes vas Pollenzo): Ci., Col., Plin., Sil. — Od tod adj. Pollentīnus 3 polentínski, poléntijski, poléncijski: plebs Suet., lanae Mart.

3. na večjem Balearskem otoku (Maiorca), danes Pollenza: Mel., Plin.

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.

Pōlliō (Pōliō) -ōnis, m Pólio (Polión), priimek več rimskih rodov. Poseb. znana sta

1. C. Asinius Pōlliō (tudi Pōlio) Gaj Azinij Polio(n), rimski državnik, vojskovodja, zgodovinopisec, pesnik, kritik, ustanovitelj prve javne knjižnice, Avgustov, Horacijev in Vergilijev prijatelj. Kot Cezarjev pristaš je sodeloval v bitki pri Farzalu, po Cezarjevem umoru je stopil na Oktavijanovo stran, bil l. 40 konzul in l. 39 je triumfiral nad Ilirci; po tem triumfu je živel umaknjeno kot zasebnik in umrl l. 4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. (Dial.), Cat., Plin., Vell.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), eden od šestih kasnejših rimskih zgodovinopiscev, avtor zgodovine cesarstva od cesarja Hadrijana (vladal 117—138 po Kr.) do cesarja Karina (vladal 283—285 po Kr.): Vop.

polnolet|en [é] (-na, -no) pravo volljährig, großjährig, mündig (tudi figurativno)
razglasitev za polnoletnega die Mündigsprechung, die Mündigkeitserklärung, Volljährigkeitserklärung
razglasiti za polnoletnega [mündigsprechen] mündig sprechen

polnoletnost [é] ženski spol (-i …) die Volljährigkeit, Großjährigkeit, die Mündigkeit (tudi figurativno)

polog [ô] moški spol (pológa …) der Erlag, die Erlegung, die Hinterlegung (tudi sodni); (predplačilo) die Anzahlung

položaj¹ moški spol (-a …) die Lage, die Stellung, die Position; (pozicija, drža) die Stellung; -lage (bočni Seitenlage, telesa Körperlage, poševni Schräglage, spodnji Unterlage, zgornji Oberlage, zračni Luftlage); -stellung (čepeči Kauerstellung, delovni Arbeitsstellung, šport izhodiščni Ausgangsstellung, Ausfallstellung, ključni Schlüsselposition, Schlüsselstellung, lovski Jagdstellung, mirovni Ruhestellung, monopolni Monopolstellung, normalni Grundstellung, obrambni Verteidigungsstellung, osnovni Grundstellung, med pihanjem Blasstellung, ob polnjenju Füllstellung, sklepa Gelenkstellung, v spanju Schlafstellung, poseben Ausnahmestellung, Sonderstellung, štartni Startstellung, telesni Körperstellung, vmesni Mittelstellung, Zwischenstellung, začetni Ausgangsstellung, zaporni Schließstellung)
ležeči položaj das Liegen (iz ležečega položaja aus dem Liegen)
napačen položaj fehlerhafte Stellung
pravni položaj človeka ipd.: rechtliche Stellung, Rechtsstellung
občutek za položaj die Lageempfindung
vrniti se v prejšnji položaj zurückschnellen (tudi tehnika)
tehnika dajalnik položaja der Stellungsgeber
sprememba položaja die Lageveränderung
skica položaja die Lageskizze
poročilo o položaju der Lagebericht
posvetovanje o položaju die Lagebesprechung
biti v neugodnem položaju im Nachteil sein
biti v težkem/lahkem položaju einen schweren/leichten Stand haben
postaviti se v položaj sich in eine Lage stellen/einstellen
priti v neugoden položaj figurativno in eine schiefe Lage kommen, in Schräglage geraten, ins Hintertreffen geraten
spraviti v neugoden položaj in eine schräge Lage bringen
sondirati položaj auf den Busch klopfen
vživeti se v (čigav) položaj sich in (jemandes) Lage denken/versetzen
postavljati v boljši položaj (jemanden) besser stellen
postavljati v slabši položaj (jemanden) benachteiligen
zavzeti položaj eine Stellung einnehmen

položaj⁴ moški spol (-a …) vojska die Stellung (frontni Frontstellung, sovražnikov Feindstellung)
držati položaj die Stellung behaupten
strelski položaj der Stand, der Schützenstand
utrditi svoj položaj Boden gewinnen (tudi figurativno)

polygonos¹ (in polygonus) -ī, f (gr. πολύγονος), tudi polygonon -ī, n bot. ptičja drésen, starejše trúskavec, noráva (Polygonum aviculare Linn., čisto lat. herba sanguinaria ali sanguinalis): Plin.

polypus -ī, m (izpos. πολύπους)

1. mnogonožec, hobotnica, polip: polypi terreni maiores quam pelagii Plin.; poseb. morski mnogonožec, osmonoga sipa (črnica) (Sepia octopodia Linn.): Enn. fr., Luc. ap. Non., Plin. idr., ut sub aequoribus deprensum polypus hostem continet O.; metaf. o grabežljivih ljudeh: ego istos novi polypos, qui sibi quicquid tetigerint tenent Pl.

2. nosni polip, starejše nosna hudina (težava, nadloga): Plin., Cels. idr., illuc praevertamur, amatorem quod amicae turpia decipiunt caecum, vitia aut etiam ipsa haec delectant, veluti Balbinum polypus Hagnae H. — Vulg. soobl. pulpus: Plin. Val., Th. Prisc.

Opomba: Po gr. πούλυπος, dor. πώλυπος tudi pōlypus.

polzavest [é] ženski spol (-i …) der Dämmerschlaf (tudi medicina)

pomaga|ti (-m)

1. človeku: helfen (priti dol hinunterhelfen, herunterhelfen, gor hochhelfen, emporhelfen, heraufhelfen, hinaufhelfen, naprej weiterhelfen, nazaj zurückhelfen, noter hineinhelfen, hereinhelfen, ven hinaushelfen, heraushelfen)
pomagati komu na noge (jemandem) auf die Beine/Füße helfen (tudi figurativno)
pomagati komu obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen

2. (biti v pomoč/ priskočiti na pomoč) človeku: (jemandem) Hilfe leisten, beistehen, Beistand leisten; (priskočiti na pomoč) beispringen, pri kakem nujnem delu: aushelfen, pri delu: mit anfassen
pomagati do česa verhelfen zu

3. (biti v pomoč) pri delu, organizaciji ipd.: sich nützlich machen, behilflich sein, mithelfen (bei), Hilfe leisten

4. državi, podjetju, društvu ipd.: behilflich sein, Beistand leisten, Hilfe leisten, an die Hand gehen

5. v neugodnem položaju: Abhilfe schaffen

6.
malo pomagati (pogoljufati) nachhelfen

7. pri čem slabem, pri kaznivem dejanju: Handlangerdienste leisten
pomagati pri pobegu Fluchthilfe leisten
|
pripravljenost pomagati die Hilfsbereitschaft
pripravljen pomagati hilfsbereit, hilfswillig
znati si pomagati sich zu helfen wissen
tu nič ne pomaga es ist nichts zu machen
to mi nič ne pomaga damit ist mir nicht gedient
Bog pomagaj! Helf Gott!
pomagaj si sam selbst ist der Mann

pomakn|iti (-em) pomikati rücken (tudi tehnika), (poriniti) schieben; (bliže näherrücken, herüberrücken, h komu hinüberrücken, naprej vorrücken, weiterrücken, v vrsti nachrücken, narazen [auseinanderrücken] auseinander rücken, sem herrücken, hierherrücken, skupaj [aneinanderrücken] aneinander rücken, aufrücken, stran fortrücken, tja hinrücken); uro: stellen (naprej vorstellen, nazaj zurückstellen)

pomečkan (-a, -o) zerknittert (tudi figurativno obraz)