Franja

ci²

A) pron. nam, nas

B) pron.

1. na to, o tem:
non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
ci posso contare? ali lahko računam na to?

2. pleon.
in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!

C) avv.

1. tu, sem; tam, tja:
sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel

2. (z glagolom essere)
nella stanza c'è una stufa v sobi je peč

3. tod, od tod:
per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša

4.
ci vuole potrebno je
ci corre je razlika
io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro

ciabatta f

1. copata; ponošen čevelj, šveder:
essere nelle ciabatte di qcn. pren. biti na mestu, v koži nekoga
stare in ciabatte pren. biti neoblečen, ne nared za odhod z doma
trattare qcn. come una ciabatta pren. s kom grdo, poniževalno ravnati

2. pren. ničvredna, obrabljena stvar; ekst. starček, starka

3. (štruca kruha) ○

ciambēlla f

1. kulin. sladka presta

2. obroč:
a ciambella obročkast
gambe a ciambella šalj. krive noge

3. plavalni obroč
ciambella di salvataggio rešilni obroč

4. svitek
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo

cibare

A) v. tr. (pres. cibo) hraniti, rediti

B) ➞ cibarsi v. rifl. (pres. mi cibo) hraniti se, jesti (tudi pren.):
cibarsi di carne hraniti se z mesom
cibarsi d'aria od zraka živeti, premalo jesti
cibarsi di arte posvetiti, posvečati se umetnosti
cibarsi di sogni pren. živeti v sanjskem svetu, ne stati na tleh

cibo m

1. hrana, živež:
cibo nutriente redilna hrana
cibo grasso mastna hrana
non toccare cibo ne jesti, postiti se

2. jed

cibora samostalnik
1. (plod) ▸ kökényszilva
Da sadje ne bi počilo, cel sadež, kot so češnje, cibore ali slive, prebodite pred vlaganjem v kozarce. ▸ Hogy ne repedjen meg a gyümölcs, szúrja fel az egész gyümölcsöt, például a meggyet, a kökényszilvát vagy a szilvát, mielőtt elteszi a befőttesüvegekbe.
Sopomenke: sliva

2. botanika Prunus insititia (drevo) ▸ kökényszilva
Cibora je nizko listopadno drevo in v bližnjem sorodu s češnjami. ▸ A kökényszilva alacsony, lombhullató fa, szoros rokonságban van a cseresznyével.
Sopomenke: sliva

cibus -ī, m

1. jed(ilo), hrana, živež: Pl., Ter., Varr. idr., in cibo et vino Ci. v jedi in pijači, cibus et potio Ci., L. idr., c. gravis Ci., acer, mollis, levis Cels., levis et facilis Plin. iun. lahka in preprosta, dulcis V., vilis H., conferti cibo Ci. cibum sumere N., Plin. iun. ali capere Ci. ep., S., Lucr. zauživati, cibo se abstinere N., cibos ministrare T. jedi na mizo prinašati, cibos potusque gustu explorare T., non multi cibi hospitem accipies, multi ioci Ci. ep. ki mu ni do (mnogih) jedi, pač pa do (mnogih) šal, (homo) cibi minimi, plurimi Suet. ki malo (veliko) poje; occ.
a) (živalska) hrana, krma, piča, klaja: animalia cibum oris hiatu et dentibus capessunt Ci., cibo uti N. (o konju) jesti, aves cibis ali bovem cibo abstinere Col., cibum capere nolle Plin. (o psu) žreti ne hoteti, (cani, porco) cibum obicere Sen. ph., Plin.
b) vaba, nastava: cibi fallaces O., cum tenues hamos abdidit ante cibus Tib.

2. hranilo, redilo, živilo: animalis Ci. ki jo pljuča vsrkajo iz zraka, esse maioris ali maximi cibi Varr. (o jedeh); poseb. mezga: Ci. (De nat. deor. II, 55, 137); redilni sok za rastl.: Lucr. (I, 352), Plin. (XVII, 2, 2, 12).

3. pren. hrana: quasi quidam humanitatis cibus Ci., c. furoris O., causa cibusque mali O. kar povzroča zlo in ga goji.

4. uživanje jedi: omnis cibus causa cibi est O.

cicca² f

1. čik, ogorek; pog. šalj. cigareta, čik:
mi dai una cicca? ali mi daš čik?

2. pren. ničvredna stvar:
non valere una cicca biti brez vrednosti, ne veljati piškavega oreha

ciccum -ī, n peščišče, poseb. granatnega jabolka: Varr., non ciccum Pl. ne trohice.

ciēlo m

1. nebo:
cielo nuvoloso, sereno oblačno, jasno nebo
toccare il cielo con un dito pren. biti ves blažen
portare qcn. al cielo pren. koga v nebesa povzdigovati, v zvezde kovati
a cielo aperto pod milim nebom
scavo, estrazione a cielo aperto dnevni kop
apriti cielo! inter. šment!

2. podnebje

3. nebo, strop:
il cielo della camera strop sobe
il cielo del letto nebo, baldahin nad posteljo

4. relig. nebo, nebesa:
i voleri del cielo božja volja
salire al cielo pren. priti v nebo, umreti
santo cielo!, giusto cielo! inter. sveta nebesa!
per amor del cielo! inter. za božjo voljo!

5.
essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
portare qcn. al settimo cielo pren. koga v deveta nebesa kovati
PREGOVORI: ragli di asini non arrivano al cielo preg. pasji lajež ne seže do neba

cierto gotovo, seveda

de cierto čisto gotovo
por cierto gotovo, seveda
no, por cierto gotovo ne
tan cierto como hay Dios, tan cierto como dos y dos son cuatro tako gotovo, kot je dve in dve štiri

cifràrija ž (madž. cifra)
1. lišpanje
2. lišp
3. kad se pije i jede, onda ne trpim nikakve -e pri mizi ne trpim, da bi se kdo branil

cȉglī -ā -ō eden, edini, en sam: ako ne padne kiša, neće biti ni -oga klipa ne bo niti enega klasa; za put smo trebali -ih deset minuta pot smo prehodili v pičlih desetih minutah

ciglio m (m pl. -gli, f pl. -glia)

1. (pl. -glia) trepalnica:
non batter ciglio pren. ne treniti z očesom
in un batter di ciglio v trenutku
a ciglio asciutto pren. brez jokanja, brez solz

2. (pl. -glia) obrv:
aggrottare le ciglia namrščiti se

3. (pl. -gli) rob:
il ciglio della strada rob ceste

4. (pl. -glia) biol. migetalka

cíkati (namigovati) to hint (na at); to allude, to make an allusion (na to)

ne vem, na kaj cikate I don't know what you're getting (ali driving) at
vino cika the wine tastes sour

cilecca f toskansko šala, norčevanje; neizpolnjena obljuba:
far cilecca pren. odpovedati; ne sprožiti se (strelno orožje)

cȋle-mȋle, cȉli-mȉli prisl., sladkó, božajoče: moj lijepi stric okrenuo cile-mile moj lepi striček je začel z laskanjem; nema kod njega cile-mile on ne pozna šale, je zelo strog

cílj (-a) m

1. meta; traguardo:
cilj potovanja meta del viaggio
šport. prvi priteči skozi cilj tagliare per primo il nastro d'arrivo, raggiungere primo il traguardo

2. (tarča) bersaglio:
streljanje v cilj tiro al bersaglio

3. ekst. scopo, fine, obiettivo, mira:
postaviti si visoke cilje proporsi obiettivi ambiziosi, mire ambiziose
ne zbirati sredstev za dosego cilja tentare ogni mezzo per raggiungere lo scopo
strateški cilj obiettivo strategico

ciller [sije] verbe intransitif treniti (z očesom), mežikati

personne n'ose ciller devant lui pred njim se nihče niti z očesom ne upa treniti

cinca|ti (-m) fackeln, zaudern, schwanken, unschlüssig sein
ne cincaj! nicht lange gefackelt!