Franja

fūnus -eris, n

1. pogreb, pokop, pohranitev trupla, mrtvaški sprevod, pogrebna svečanost (medtem ko so exsequia = sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev, pompa pa = neživo spremstvo = podobe prednikov idr. sijaj): in funere C. Marii Ci. pri pogrebu, funus, quo amici conveniunt ad exsequias cohonestandas Ci., exsequias funeris prosequi Ci. udeležiti se pogreba ali pogrebnega sprevoda (iti za pogrebom), in funus venire Ci. ep. priti k pogrebu, prodire in funus Ter., Ci. = funus celebrare L. = funera comitāre (= comitari) O. iti za pogrebom, funere efferri Ci., Suet. svečano pokopan biti, amplo funere efferri N. lep (sijajen) pogreb imeti, sine ulla funeris pompa efferri N. brez pogrebne svečanosti, (gl. tudi effero, ferre), ut sine funere ambureretur Ci., funus indicere Ci. napovedati, f. ornare Ci., Suet., f. alicui facere Ci. ali instaurare V. prirediti, f. ducitur Ci., Suet. = f. procedit Ter. mrtvaški sprevod se začne premikati, toda: ducere funus H. (o podobah prednikov) iti (biti) na čelu mrtvaškega sprevoda, funus alicui ducere Ci. pogreb oskrbeti komu, iustis funeribus confectis C. dostojen pogreb, funus alicuius videre N. videti pogreb = doživeti smrt koga, corpora nullis de more feruntur funeribus O. brez navadnih pogrebnih običajev, portae non capiebant funera O. pogrebnih sprevodov, habebat funus et exsequias, quales meruit Val. Max., statim a funere Suet.; pesn. pl. o enem pogrebu: ille commenta funera narrat O., dicique beatus ante obitum nemo supremaque funera debet O. pred zadnjo (tj. pogrebno) častjo, taedae ad funera versae Sil.

2. meton.
a) (le pesn.) α) mrlič, truplo: omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., et funus lacerum tellus habet V., mixta senum ac iuvenum densentur funera H., haccine parva meum funus harena teget? Pr.; pl. o enem truplu: haec mea funera Val. Fl. β) v pl. duše (sence) rajnih, mani: cum semel infernas intrarunt funera leges Pr.
b) smrt: corpus incestat funere classem V., funere felici spolior V., post multa tuorum funera V., vicinum, maturum f. H., sub ipsum f. H. prav pred smrtjo, finem morbi vident in funere O.; occ. α) umiranje, izumiranje, pomor: qui (deus) praesens funera gentis finiat Ausoniae O., funeribus fessi O. β) nasilna smrt, uboj, umor: in omni crudelitate sic exsultat, ut vix hominum acerbis funeribus satietur Ci., palam virorum funera locare Ci., qui … patrios foedasti funere voltūs V., exstinctum Nymphae crudeli funere Daphnim flebant V., quis illius noctis funera explicet? V., vel quae, Tiberine, videbis funera? V., videt indigna suorum funera V., quae funera Turnus ediderit V., quanta moves funera Dardanae genti H. prelivanje krvi.

3. metaf. pogin, poguba, nezgoda, nesreča, konec: f. rei publ. Ci., Marii virtus magnis populi funeribus subvenit Ci., funera pati V., sub lacrimosa Troiae funera H., dum … regina … funus imperio parabat H., dira pudoris funera Lucan.; meton. (o osebah) pogubitelj, ugonobitelj: duo rei publ. … paene funera Ci. (o Gabiniju in Pizonu).

funzione f

1. funkcija, delo, opravilo, dolžnost:
funzioni amministrative, direttive upravne, vodilne funkcije
funzione respiratoria, digestiva dihalna, prebavna funkcija
fu investito della funzione di primo segretario imenovan je bil na mesto prvega sekretarja
fare la funzione di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga
il facente funzione vršilec dolžnosti

2. mat. funkcija

3.
in funzione di odvisno od:
l'aumento della contingenza è in funzione dell'aumento del costo della vita zvišanje draginjskega dodatka je odvisno od rasti življenjskih stroškov

4. pren. vloga, naloga, namen:
sono attività che hanno una precisa funzione sociale, politica e culturale te dejavnosti imajo povsem določeno družbeno, politično in kulturno vlogo

5. relig. verski obred; ceremonija, slavnost:
le funzioni domenicali nedeljski obredi

6. pog. opravilo, opravek:
una funzione noiosa dolgočasno opravilo

fuōri

A) avv.

1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini

3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!

B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent

C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa

fur [für] masculin

au fur et à mesure v istem času, sproti, v istem sorazmerju; v isti meri, ustrezno
tout ce qu'il apprend, il l'oublie au fur et à mesure vse, česar se nauči, sproti pozabi
la lumière devenait de plus en plus vive au fur et à mesure qu'il avançait dans le couloir svetloba je postajala tem močnejša, čim bolj je stopal naprej po hodniku
dépenser son argent au fur et à mesure de ses besoins potrošiti svoj denar ustrezno svojim potrebam, sproti s svojimi potrebami

furia f

1. bes, jeza:
andare su tutte le furie pobesneti

2. sila, silovitost, naval:
la furia della passione sila, naval strasti
furia di popolo ljudski nemir, razburjenost množic
a furia di od samega, zaradi stalnega, od silnega:
a furia di visite, lettere od samega obiskovanja, dopisovanja
a furia di chiedere, di insistere od stalnega povpraševanja, od samega vztrajanja

3. furija, razburljiv človek:
mi aggredì come una furia napadel me je kot furija

4. pren. furija, naglica:
aveva furia di andarsene zelo se mu je mudilo
in fretta e furia na vrat na nos
lavorare di furia delati v naglici in nepremišljeno

fusa f pl. (samo v zvezi)
fare le fusa presti (mačka)

futur, e [fütür] adjectif prihodnji, bodoč; masculin prihodnost, bodočnost; grammaire prihodnji čas, prihodnjik; masculin, féminin zaročenec, -nka

les futurs zaročenca, bodoča mož in žena
l'attente du futur pričakovanje bodočnosti
ofrrir des fleurs à la future dati cvetje zaročenki
le futur ministre bodoči minister

ga acc. de on; chose qu'on ne veut pas nommer:

nalezel se ga je il a bu, il s'est soûlé; particule de renforcement
vrag ga vedi qui (ali le diable) le sait
ga, ga (raca) coin-coin

gabarit [-ri] masculin model ladijskih delov v naravni velikosti; nakladna mera; familier, populaire fizične dimenzije, debelost ali postava; familier moralne dispozicije ali umske sposobnosti; predpisane dimenzije ali oblika predmeta

camion masculin chargé conformément au, à son gabarit meri ustrezno naložen tovornjak
des bateaux masculin pluriel de tout gabarit ladje vseh dimenzij
cet enfant ne dépasse pas le gabarit d'un élève moyen ta otrok ne presega nivoja poprečnega učenca

gâcher [gɑše] verbe transitif pokvariti, skaziti; šušmariti; malto mešati; (denar, čas) zapravljati, (priliko) zamuditi

une jeunesse gâchée zapravljena mladost
gâcher le métier kaziti posel, prepoceni delati
gâcher du linge izplakovati perilo
gâcher son argent metati denar skoz okno

gâchis [gaši] masculin malta; brozga: zmeda, godlja

être dans le gâchis biti v zadregi (stiski)
gâchis politique politična zmeda

gagnant, e [ganjɑ̃, t] adjectif dobivajoč

lot masculin, numéro masculin gagnant srečka, številka, ki zadene, zadetek; masculin dobitnik
tout le monde le donne gagnant vsi so prepričani o njegovem uspehu

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

galerie [galri] féminin galerija, (dolga) dvorana; dvorana z umetninami, slikami; trgovina z razstavljenimi slikami; (dolg) balkon, mostovž; terasa; théâtre balkon, galerija; pokrit ali podzemeljski hodnik; (rudniški) rov; automobilisme prtljažnik (na strehi avtomobila)

une galerie de médailles zbirka medalj
galerie de mine rov v rudniku
la galerie gledalci, občinstvo
pour la galerie samo na videz
il dit ça pour la galerie, mais il n'y croit pas to govori le na videz (za druge), verjame pa tega ne

Galles [gal] féminin pluriel

le Pays de Galles Wales v Angliji, Valizija
prince masculin de Galles angleški prestolonaslednik

gallina f zool. kokoš:
gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
gallina da carne kokoš za zakol
gallina faraona pegatka
cervello di gallina pren. kurja pamet
latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi

galop [galo] masculin dir, galop

au galop v diru
faire un temps de galop kratek čas dirjati
se mettre au galop, prendre le galop spustiti se v dir
partir au galop oddirjati, zdrveti
prendre, courir le grand galop spustiti se v hud dir, hitro teči; hitro kaj napraviti

gálski gaulois

galski petelin le coq gaulois

gamba f

1. anat. noga:
le gambe del cavallo konjske noge
raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
un medico in gamba dober zdravnik
fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
distendere, tirare le gambe pren. umreti
darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
ha due gambe stupende ima čudovite noge

2. noga (predmeta):
le gambe del letto posteljne noge

3. hlačnica

4. pokončna črta

ganancia ženski spol dobiček, dobitek, korist, prednost, ugodnost; obresti, donos, dohodek

andar de ganancia imeti srečo
no le arriendo lo ganancia ne bi hotel biti v njegovi koži
dejar mucha ganancia mnogo donašati (posel)
partir la ganancia deliti dobiček
tener (sacar) ganancia imeti dobiček (de od)
hacer ganancias fabulosas bajne dobičke imeti