Franja

intéresser [ɛ̃terɛse] verbe transitif zanimati, zbujati zanimanje (quelqu'un à quelque chose pri kom za kaj); biti zanimiv, važen za koga; privlačiti, mikati

s'intéresser à quelqu'un, à quelque chose zanimati se za koga, za kaj, prisojati važnost komu, čemu, zavzeti se za koga, za kaj
s'intéresser dans quelque chose biti udeležen pri čem
cela m'intéresse de très près ta stvar mi je zelo pri srcu, to je zame velike važnosti
ces règlements intéressent les automobilistes ta pravila se tičejo avtomobilistov
cette mesure intéresse l'ordre public ta ukrep zadeva javni red

interest¹ [íntrist] samostalnik
interes, zanimanje (in za)
udeležba; važnost, pomen
ekonomija udeležba, delež, pravica do deleža (in)
ekonomija, (samo ednina) obresti; vpliv (with na)
oblast (with nad)
prid, korist, dobiček
pravno pravica, zahteva (in)

interest account obrestni račun
simple interest navadne obresti
compound interest obrestne obresti
interest charged franko obresti
interest due zamudne obresti
ex interest, free of interest brez obresti
interest from (ali on) capital obresti od kapitala
and (ali plus) interest z obrestmi
to charge interest zaračunati obresti
interest on debit balances debetne obresti
interest rate obrestna mera
interest pro and contra obresti na dolg in imetje
to bear (ali carry, pay, yield) interest obrestovati se
to lend out money at interest posojati denar z obrestmi
figurativno to return s.th. with interest vrniti kaj z obrestmi
controlling interest odločilna udeležba kapitala
the banking interest bančni krogi
the business interests poslovni svet
the landed interest veleposestniki
the shipping interest lastniki ladij
the interests interesenti
to be in (ali to) s.o.'s interest biti komu v korist
to be of interest to biti zanimiv za, mikati koga
of great interest zelo važen
of little interest malopomemben
to look after one's own interests skrbeti za svojo korist
in your interest vam v korist
to study the interest of s.o. imeti korist nekoga pred očmi
a matter of interest važna zadeva
to have an interest in s.th. imeti delež v čem
to take an interest in sth. zanimati se za kaj, potegovati se za kaj
to make interest with s.o. vplivati na koga
to have interest with s.o. imeti vpliv pri kom
to excite s.o.'s interest zbuditi zanimanje pri kom
to obtain s.th. through interest with s.o. dobiti kaj po zvezah
to use one's interest with one for s.o. zavzeti se za koga pri kom
politika sphere of interest interesna sfera

interested [íntristid] pridevnik (interestedly prislov)
zavzet; zainteresiran (in za)
udeležen (in pri)
sebičen; pristranski (priča)

to be interested in zanimati se za kaj
the parties interested interesenti

intérêt [ɛ̃terɛ] masculin korist, prid, interes; dobiček; zanimivost, važnost; sebičnost, koristoljubje, egoizem; (večinoma v pluriel) obresti, obrestovanje, koristi, interesi

intérêts arriérés zaostale obresti
intérêts compensatoires odškodninske obresti
intérêt(s) composé(s) obrestne obresti
intérêts courants tekoče obresti
intérêts créanciers, créditeurs aktivne obresti
intérêts débiteurs, passifs pasivne obresti
intérêts dus, échus dolgovane, zapadle obresti
intérêt de l'Etat državni interes
intérêts moratoires, de retard zamudne obresti
intérêt particulier sebičnost
intérêt public, commun javni, obči interes
il y a intérêt želeti je
il a tout intérêt v njegovem interesu je
c'est dans votre intérêt to je v vašem interesu
affaire d'intérêt denarna zadeva
calcul masculin des intérêts obrestm račun
film masculin sans intérêt nezanimiv film
paiement masculin des intérêts plačanje obresti
dommages-intérêts pluriel nadomestilo za škodo, odškodnina
sans intérêts brez obresti, brezobresten
prêt masculin à intérêt posojilo proti obrestim
rapportant des intérêts donašajoč obresti, obrestujoč se
sphère féminin, zone féminin d'intérêts (politique) interesno področje
taux masculin d'intérêt obrestna mera
intérêt(s) simple(s) navadne, enostavne obresti
intérêt usuraire oderuške obresti
agir par intérêt delati iz sebičnosti
agir dans l'intérêt d'un ami delati v prijateljevem interesu
agir contre ses propres intérêts delati proti svojim lastnim interesom, sam sebi jamo kopati
avoir des intérêts dans quelque chose biti udeležen pri čem
bonifier des intérêts poravnati, plačati, povrniti obresti
concilier les intérêts uskladiti interese
embrasser les intérêts de quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom
bien entendre ses intérêts dobro se razumeti na svoje koristi
éveiller l'intérêt zbuditi zanimanje
faire une déclaration du plus haut intérêt dati nad vse važno izjavo
joindre l'intérêt au capital, capitaliser les intérêts pridati, pripisati obresti glavnici
mettre, placer à intérêt obrestonosno naložiti
prêter à intérêt posoditi proti obrestim
prendre intérêt à quelque chose zanimati se za kaj
ressentir un vif intérêt pour quelque chose začutiti, dobiti veliko zanimanje za kaj
(rap)porter des intérêts donašati obresti, obrestovati se
susciter de l'intérêt zbuditi zanimanje
veiller aux intérêts de quelqu'un varovati koristi, interese kake osebe

inter-ficiō -ere -fēcī -fectum (inter, facere)

1. (o osebah) pobi(ja)ti, poraziti, posekati, umoriti, usmrtiti: P. Scipio Ti. Gracchum privatus interfecit Ci., M. Flaccus ex senatūs sentēntiā est interfectus Ci., interfecto Clodio haec adsequebatur Ci., i. exercitum N., Eutr., doletis trīs exercitūs interfectos Ci., equitem C., hostes, duces N., se Cu., Petrum cruci affixit et Paulum interfecit Lact. je dal ubiti z mečem, je dal obglaviti, feras Lucr.; z abl. instrumenti: suā manu sororem interfecit Ci., aliquem veneno i. S. fr., fame L., anum siti fameque i. Pl., Crassum suapte interfectum manu Ci., eum insidiis Ci., N. (tudi per insidias Cu., Sen. ph., Val. Max.), aliquem igni atque omnibus tormentis excruciatum L., dolo, naufragio interfici N. ob življenje priti, smrt storiti, umreti, poginiti, i. aliquem paene vitā et lumine Pl. spraviti koga ob kaj, vzeti mu kaj, virum et filium eodem tempore venenis clam datis vitā i. Gell. ob življenje spraviti, ugonobiti.

2. metaf. o stvareh: uničiti (uničevati), pokonč(ev)ati: fer … ignem atque interfice messīs V., herbas Ci., usum, fructum Pl., salubritatem Aug., virginitatem Ap., fragmenta panis, piscium magnam vim Luc. fr. (po)užiti, ubi ille torrus (torris) esset interfectus flameus Acc. fr. požgan; occ. prekiniti (prekinjati), pretrgati, ustaviti (ustavljati): sermonem Ap., negotium pozni Icti.

inter-fluō -ere -flūxī vmes teči, teči (vmes) med čim, preteči, teči skozi kaj: quantum interfluit fretum? L., amnes interfluunt Cu., Mel., aquis interfluentibus Mel., angusto freto interfluente Plin., amne interfluente Plin.; z acc.: fretum, quod Naupactum et Patras interfluit L., i. media moenia, saxa Cu., Romanos Cheruscosque T., medium oppidum Plin.; pass.: hae insulae interfluuntur Ap.; redkeje z dat.: aurum (stopljeno) cumulo aliarum rerum interfluens L., quamvis flumina piscosa et amoena pinguibus arvis interfluant Plin.

inter-furō -ere predivjati, divjati skozi, besneti čez kaj: orbem alternum Stat.

interiectiō -ōnis, f (intericere)

1. metanje, polaganje med kaj, vtikanje, vrivanje: latissima pontium i. Cass.

2. metaf.
a) kot ret. in gram. t. t.: vstavitev, vrinek, vrivek: brevis, i. Q., verborum Corn.
b) medstavek, vrinjeni stavek, vrinek, vrivek (parenteza): Q.
c) medmet: Q., Prisc., Aug.

3. vmesni čas, vmesno obdobje, medčasje: si vero interiectionibus capere cuiusque generis fructum aveat Col.

interiectus -ūs, m (intericere)

1. metanje, postavljanje med kaj: velut in maceria lapides temerario interiectu poni Ap.

2. metaf.
a) prostorsko: vmesni vstop, vstop (vmes) med … : luna deficit interiectu terrae Ci. če stopi zemlja vmes (med sonce in mesec).
b) časovno: pretek, vmesni čas, vmesno obdobje, medčasje, rok, doba: petito paucorum dierum interiectu T., interiectu noctis T. ko je vmes pretekla noč, i. temporis Aur.

inter-minor -ārī

1. (za)groziti, (preteč, pod kaznijo) prepoved(ov)ati: Gell., interminatus sum, ne id faceres Ter., interminor, ne mihi obstiterit obviam Pl., vivo vitam i. Pl.; pt. pf. interminātus 3 s pass. pomenom: pod kaznijo prepovedan: cibus H., poenae Cod. I.

2. ogroziti (ogrožati) koga, zagroziti komu, zapretiti komu kaj: mihi tibique interminatus est nos futuros ulmeos Pl. da bomo z ulmovkami (= brestovimi šibami) tepeni, fore interminatus, ut … Lact.; pt. pf. interminātus 3 s pass. pomenom: zapreten, zagrožen: poena Cod. Th.

inter-mīsceō -ēre -mīscuī -mīxtum (z)mešati med kaj, umešati, vmeš(av)ati, primeša(va)ti; z dat.: tibi Doris non intermiscet suam undam V., alicui rei satureiam Plin., Col., lapidem terrae minutae Plin.; metaf.: patriis petita verba foris H., cum clamor esset intermixtus gemitu Auct. b. Hisp.; o osebah: (po)mešati, podtakniti (podtikati) med … ; z dat.: turbam indignorum dignis i. L., intermixti hostibus L.; abs.: intermixti domini Sen. ph., intermixtis mulieribus Iust.

inter-pōno -ere -posuī -positum (decomp.)

1. vmes postaviti (postavljati): equitatui interponit praesidia Hirt., Numidas inter eos Auct. b. Afr., elephantos L.

2. occ.
a) vmes vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), vstaviti (vstavljati), vplesti (vpletati), podtakniti (podtikati), podtikajoč ali podtikovaje (po)pačiti: hoc loco libet interponere (z odvisnim vprašalnim stavkom) N., eos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci., nullum verbum Ci., iis (sonis), quos interposuerunt, inserunt alios Q., subinde interponenti precibus „Quid respondebo patri meo?“ Q., menses intercalarios L., interponi falsae tabulae solent Ci., tuas rationes communibus interponis Ci.
b) (čas) vmes postaviti (postavljati), (do)pustiti ((do)puščati), da vmes (medtem) preteče (mine, nastopi): ne minimam quidem moram interposuisti Ci. prav nič nisi zavlačeval (odlašal, zatezal), spatium ad recreandos animos C., nullam moram insequendi Antonium Ci. vsak trenutek izrabiti (izkoristiti), nullam moram, quin … Ci.; zlasti pogosto pass.: nox interposita Ci., L. vmes je nastopila, vmes je minila, binis ludis interpositis respondes Ci. po preteku … = prope XL diebus interpositis Ci., spatio interposito consenescit invidia Ci. ko je preteklo nekaj časa, tridui morā interpositā C. potem ko se je tri dni obotavljal, non longa cunctatio interponitur T., offensione … interpositā Ci. če se je vmes pripetila … , če je vmes prišlo do … singulis interpositis horis Cels. vselej po preteku nekoliko ur, interposito die Cels., diebus aliquot interpositis Varr.

3. metaf.
a) (osebe kot posredovalce) vriniti (vrivati), privze(ma)ti, poz(i)vati, (po)klicati: interposuistis accusatorem Ci., testis Ci., iudices Ci.; tako tudi: aliquem convivio, epulis familiaribus i. Suet. povabiti; nav. refl. vmes stopiti (stopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vsiliti (vsiljevati) se, posredovati, posrednik biti: ille se interposuit N., se mediis scriptis Caesaris interponere Hirt. kot nadaljevalec se vsiliti, leges sinunt; tamen te interponis! Ci. nasprotuješ, quid me interponerem (upirati se) audaciae tuae? Ci., se iurgio Cu. miriti, se in pacificationem Ci., se bello L., ni se tribuni plebis C. et L. Arrii interposuissent L., me nihil interpono Ci.; s finalnim stavkom: tr. pl. se interponit, quominus (= ne) reus fias Ci.
b) posredujoč kaj založiti (zalagati), posredujoč ali ovirajoč narediti, da se kaj dogodi (nastopi), uveljaviti (uveljavljati) kaj, veljavo zadobi(va)ti čemu, vmes stopiti (stopati), ovirajoč se s čim ustavljati, upreti (upirati), izdati (kak odlok, kako uredbo), izreči (izrekati sodbo, mnenje), določiti (določevati kazen): suam se interposuisse auctoritatem Ci., haec ratio accusandi fuit honestissima operam, studium, laborem interponere Ci., potuit certius interponere iudicium Ci., ut duriora edicta interponeret Ci., suum consilium meo Ci., nisi ea cupiditas interponeretur Ci., poenas, decretum, multas querelas de re publicā Ci., exceptionem actioni Icti., intercessionem suam Val. Max.; occ. α) (kot vzrok) navesti (navajati), izgovarjati se s čim, pod pretvezo navesti (navajati): causam interponens N. ali causā interpositā N., C. izgovarjaje se … , z izgovorom, češ da … , eam provinciam Lentulus religione interpositā deposuit Ci., postulata haec ab eo interposita esse, quo minus quod opus esset ad bellum a nobis pararetur Ci. ni postavljal zahtev z drugim namenom, kot da bi nas oviral pri pripravah, potrebnih za vojno, gladiatores interpositi sunt Ci. so rabili (so služili) tožbi za pretvezo. β) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, založiti (zalagati): in eam rem fidem suam Ci. ali privatim fidem suam S. besedo dati, in re tam vetere nova restipulatio interponitur Ci., ius iurandum L., sponsio interponitur L., privatim fidem suam S.

interpositiō -ōnis, f (interpōnere)

1. postavljanje (vmes) med kaj: columnarum interpositiones Vitr. stebrišče, stebrovje, postebrje, postolpje.

2. metaf.
a) vtikanje, vključevanje ali vpletanje (oseb v govoru): certarum personarum Ci.
b) vtikanje, vstavljanje, vrivanje (besed): novorum Q.; meton. vstavljena beseda, črka, mesto, vtik(ljaj), vstavek, vrivek, vmet: una i. Ci. ep., „alituum“ per inter positionem additā u protulit Virgilius VIII. (= 8, 27) Prisc.; poseb. vstavek, vrivek (parenteza): Q., Macr.

interpositus, abl. -ū, m (interpōnere) postavljanje med kaj, ustop med kaj, vmesni ustop, ustop (vmes) med: luna interpositu interiectuque terrae repente deficit Ci., solis radios lima interpositu suo auferens terrae Plin.

interpretative [intə́:priteitiv] pridevnik (interpretatively prislov)
interpretacijski, razlagalen, prevajalen

to be interpretative of s.th. raztolmačiti kaj, razložiti kaj

intērprete m, f

1. razlagalec, razlagalka; pojasnjevalec, pojasnjevalka:
farsi interprete di qcs. presso qcn. komu kaj izraziti, posredovati

2. tolmač:
interprete simultaneo simultani tolmač

3. gled. interpret; izvajalec, izvajalka

interprète [-prɛt] masculin tolmač, prevajalec; razlagalec; théâtre igralec, izvajalec

interprète juré zapriseženi tolmač
se faire l'interprète de quelque chose tolmačiti kaj
recourir à un interprète zateči se k tolmaču
je suis son interprète auprès de vous prenašam vam njegove besede
je suis l'interprète des sentiments de nous tous tolmačim, izražam čustva nas vseh
les interprètes du film filmski igralci
un grand interprète de Liszt izvrsten izvajalec Lisztovih del
interprète polyglotte tolmač za večjezikov

interpretor -ārī -ātus sum (interpres)

I. intr. (po)srednik biti, posredovati: alicuius memoriae Pl. na pomoč priti, pomagati. —

II. trans.

1. tolmačiti = prevesti (prevajati): φιλοσοφία, si interpretari velis, nihil est quam „studium sapientiae“ Ci., epistulam, scriptores i. Ci., ex Graeco carmine L., Graeca Suet.

2. razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), tolmačiti: ut ego interpretor Ci.; z obj.: insolitum verbum, fulgura, somnia, portenta, nomen legis Ci., vere hoc, quod accidit, i. Ci., tu hoc idem interpretabere Ci., religionum ius sapienter Ci., religiones Ci. poučiti (poučevati) o … , eius in legibus interpretandis scientia Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Etruria interpretatur, quid ostendatur portentis Ci., neque, recte an perperam (factum sit), interpretor L. nočem razsoditi; z ACI: ego sic interpretor sensisse maiores nostros Ci., pomoerium „post moerium“ interpretantur esse L.

3. (v duhu) si razlagati = ume(va)ti, razume(va)ti, presoditi (presojati), razsoditi (razsojati), vzeti (jemati) za kaj: Plin. iun., Sen. ph., nolite voluntatem ex vi interpretari Ci., bene dicta male i. Ci., quod atrociter dixisti, mitiorem in partem interpretarere Ci., beneficia grate i. Ci., consilium ex necessitate Ci., alicuius felicitatem grato animo Ci. z veseljem prizna(va)ti, sed eam sapientiam interpretantur, quam adhuc nemo mortalis est consecutus Ci. toda tega, kar jim je modrost, ni še … , vindemiarum maturitatem alii aliter interpretantur Col. zrelost … je enim to, drugim kaj drugega, clementiam pro suā virtute i. Vell. prizanesljivost zmagovalca šteti sebi v zaslugo; s predik. acc.: hominem simulatorem i. Ci. za hinavca imeti, aliquem callidum et simulatorem T. domnevati, da je kdo zvijačnež in hinavec, victoriam ut suam Vell. zmago si prilaščati; z ACI: reditu in castra liberatum se esse iure iurando interpretabatur Ci. razlagal je svojo vrnitev v tabor tako, kakor da bi bil s tem od odvezan prisege, consilium ex necessitate Ci. ali virtutem ex consuetudine Ci. sklepajoč izvesti (izvajati) kaj iz česa, izpelj(ev)ati, sklepati kaj iz česa; occ. razume(va)ti, pojmovati, pojmiti: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., pauci Agricolam interpretantur T. ga razumejo, cogitationem alicuius assequi et voluntatem i. Ci., famam alicuius T. si razlagati, ume(va)ti.

Opomba: V pf., poseb. v pt. pf. tudi s pass. pomenom: Graecum nomen interpretatum Ci., ea … ex Etruscis libris interpretata Ci., ex quo ita illud somnium esse interpretatum Ci., uti ex libris Punicis interpretatum nobis est S.

inter-rogō -āre -āvī -ātum, prvotno = „vmes(no) vprašanje postaviti“; potem sploh

1. vprašati, povpraš(ev)ati; abs.: ut illis eadem interrogandi facultas sit Ci., casus interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genetiv; z acc. personae: si quem interrogare noluimus Ci., a te interrogati augures responderunt Ci., hoc facinus interrogati (na vprašanje) negare non potuerunt Ci., visne igitur, ut tu me Graece soles ordine interrogare, sic ego te vicissim eisdem de rebus Latine interrogem? Ci.; occ.: interrogare aurem suam Gell.; stvarni obj.
a) deloma z acc.: sententiam interrogare L. za mnenje (po)vprašati; pass.: sententiam interrogatus L., Sen. ph. za mnenje vprašan, sententiae interrogari coeptae L. začeli so spraševati za mnenje; z dvojnim acc. (personae in rei): M. Aebutium nihil interrogas? Ci. ga nič ne vprašaš? quid te interrogavi? Ci., pusionem quendam interrogavit quaedam geometrica Ci. (vprašati koga o čem, za kaj, povprašati ga za kaj, zastran česa); pass.: nihil interrogatur Ci.
b) deloma z de: quem ego interrogem de patellis Ci., quid te de flagitiis tuis interrogem? Ci. čemu naj te vprašam o … , interroga de istis, quorum nomina ediscuntur Sen. ph.
c) večinoma pa z odvisnim vprašalnim stavkom: interrogabat suos, quis esset Ci., illa interrogavit illam „quī scis?“ Pl., interrogavit, quale id genus esset poenae Suet., interrogas me „num in exsilium?“ Ci., interrogans, solerentne veterani milites fugere C., is cum interrogaretur, utrum (katerega od obeh) pluris, patrem matremne, faceret, „matrem“ inquit N., censetis hominem interrogem, meus servus si ad eum venerit, necne Pl., interrogare eum coepit, an Perdiccam comprehendi ipse iussisset Cu., identidem me, an audierim, an viderim, interrogo Plin. iun., interrogatus, cur igitur repudiasset uxorem, „Quoniam“, inquit … Suet., interrogatus est, „hasne urbis“ an „has urbes“ dici oporteret Gell., cum milites per cruciatus interrogarent (eum), ubi filium occuleret T. — Od tod subst. interrogātum -ī, n vprašanje: Icti., iudicum interrogata perscribere Ci. vprašanja, zastavljena sodnikom, ad (na) interrogata respondere Ci.

2. occ. kot jur. t. t.
a) izpraš(ev)ati, zasliš(ev)ati (pred sodiščem), pravdno (sodno) vprašati, spraševati: Icti., ut in testibus interrogandis omnia crimina proponerem Ci., testīs bene (acute) interrogavit Ci. spretno, testes in reos i. Plin. iun.
b) (za)tožiti, obtožiti (obtoževati), na sodbo (po)klicati, pred sodnika (po)klicati; nav. z dostavkom lege (legibus): quis me umquam ulta lege interrogavit? Ci., (quivis) civis legibus interrogari potest L., lege Plautiā i. S.; z gen. criminis: ambitūs S., repetundarum T., pecuniarum repetundarum Amm., pepigerat Pallas, ne cuius facti in praeteritum interrogaretur T.
c) kot fil. t. t.: sklepati, silogizem tvoriti: Sen. ph.

inter-rumpō -ere -rūpī -ruptum

1. (pre)trgati, odtrgati, raztrgati: pontem (pontes) C., L., Ci. ep., T., Iust. razdreti, podreti (podirati), aciem hostium L., interrupta itinera T., interruptae venae T. prerezane; v tmezi: radios inter quasi rumpere lucis Lucr., nec loca lux inter quasi rupta relinquit Lucr.

2. metaf.
a) (govor, pripoved) (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), (z)motiti: orationem C., ea interpellatione interrupta est oratio mea Ci., sermonem i. Pl., singultu querellas O., colloquia militum C., contextum Q., mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh., ni medici adventus nos interrupisset Varr. (v govorjenju motiti), me intuens flentem significabat interruptis vocibus Ci.; tudi o spisih: res Cu., rerum tenorem L., rerum … gestarum ordinem T.; pt. pf. subst.: neque tam facile interrupta contexo quam absolvo instituta Ci.
b) (dejanja ali stanja) (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), (z)motiti: interruptus tumultus T., amicitiae interrupta consuetudo Ci., interruptum officium Ci., pendent opera interrupta V., iter amoris mei i. Ci., somnum Suet., somnos Plin.
c) (kaj konkr.) ločiti: interrupti ignes V. sem in tja kak ogenj, posamezni ognji (ne nepretrgana vrsta). — Od tod adv. pt. pf. interruptē pretrgoma, prekinjeno: non interrupte narrare Ci. nepretrgoma, v pravi zvezi, prav povezano.