Franja

signal¹ [sígnəl]

1. samostalnik
znak, znamenje, signal (for za)
figurativno znak
vojska (dogovorjen) znak, geslo; povod, spodbuda; radiotelegram

signal of distress znak na pomoč v nevarnosti, SOS
as though in response to a signal kot na dani znak
code of signals ključ (seznam, popis) signalov (zlasti v vojski in mornarici)
fog-signal zvočni signal, ki v megli opozarja voznike pri prehodu čez železniško progo
storm-signal cilindričen znak, ki se dvigne na meteoroloških postajah v znak, da se bliža nevihta
this was the signal for revolt to je bil znak za upor
to make a signal dati znak (signal)

2. pridevnik
signalizacijski, signalen; pomemben, važen, izreden, nenavaden, znamenit, odličen; oster

signal bell signalni zvonec
signal box železnica signalnica; kretnica
a signal victory sijajna zmaga

signal [sinjal] masculin znak, znamenje; signal

à un signal na znak
signal acoustique (radio) znak za pavzo
signal d'alarme (železnica) zasilna zavora
signal d'annouce, annonciateur uvodni znak (signal), predznak
signal d'arrêt signal, znak za ustavitev
signal de circulation prometni znak
signal de danger znak za nevarnost, svarilni signal
signal de détresse znak, signal v sili, v stiski
signal routier de direction cestni smerni znak
signal de l'heure (radio) signal za čas (uro)
signal routier de localisation krajevna tabla
signal lumineux svetlobni signal; semafor
signal routier d'obstacle svarilna cestna tabla
signal de partance znak, signal za odhod, za start
signal de queue (železnica) zadnja, zadajšnja luč
signal sonore zvočni znak, signal
signal de fin de transmission (téléphonie, télégraphie, télévision) zaključni signal
donner le signal dati znak
tirer le signal d'alarme à bord d'un train potegniti zasilno zavoro na vlaku
les signaux n'ont pas fonctionné signali niso delovali

Signal, das, (-s, -e) signal; znamenje; Signale setzen figurativ pokazati pot; dati signal za začetek

signál signal

knjiga, seznam signalov signal book, code of signals
signál za pomoč (npr. ladje) SOS, distress signal
signál za pretečo nevihto, vihar storm warning
svetlobni signál flare
zvočni signál v megli foghorn
dati signál to make a signal
to je bil signál za upor this was the signal for revolt

signál signal moški spol

alarmni signal signal d'alarme (ali d'alerte)
svetlobni signal signal lumineux
zvočni signal signal sonore (ali acoustique)
dati signal za donner le signal de
postaviti signal na stoj (železnica) mettre le signal à l'arrêt

signál señal f

zvočni signal señal acústica (ali fónica ali sonora)
alarmni signal señal de alarma
svetlobni signal señal luminosa
dati signal dar una señal
dati signal za odhod dar la señal de partida
postaviti signal na stoj (železnica) poner la señal de parada
odhodni signal (železnica) señal de partida (ali de salida)

signature [sígničə] samostalnik
podpis; znak, ki rabi za podpis; oznaka, signatura
zgodovina znak, žig, pečat
glasba signatura, znaki na začetku not (ključ, višaj itd.)
tisk črke na dnu tiskane pole, po katerih se zlagajo pole

radio signature tune glasbeni signal postaje
to append (to affix) one's signature to dati svoj podpis na
to bear the signature of an early death biti zgodaj zaznamovan od smrti
to forge a signature ponarediti podpis

signe [sinj] masculin znak, znamenje; mathématiques, musique predznak

sous le signe de v znamertju
signe avant-coureur predznak
signe de correction (typographie), orthographique korekturni, pravopisni znak
signe de croix križev znak
signes pluriel précurseurs predhodni znaki, predznaki
signe de renvoi napotilni znak
(figuré, péjoratif)

signe des temps znak časa; kar karakterizira dobo, v kateri živimo
c'est bon, c'est mauvais signe to je dober, to je slab znak
donner des signes de fatigue kazati znake utrujenosti
ne pas donner signe de vie ne da(ja)ti znaka življenja
faire signe à quelqu'un pomigniti komu, dati znak komu
il est né sous le signe du Bélier rodil se je v znamenju Ovna
faire signe que oui dati znak, da dà; prikimati

sīgnum (stlat. sei(n)gnom) -ī, n (domnevno etim. povezan s secāre; po drugih (starejših) razlagah iz kor. *sequ̯- videti, kazati = dati videti, naznanjati, reči; prim. in-quam in stlat. īn-seque; prim. tudi CIL I2 388)

I.

1. (vrezano, vrisano, včrtano, vžgano ipd.) znamenje, znak, vrèz, vrezína, zaréza, vtís(k): iaculo mihi vulnera fecit: signa vides, apparet adhuc vetus inde cicatrix O., pecori signum imprimere (vžgati) V., incomptis allinet atrum traverso calamo signum H. črto, sequi signa pedum O. ali nulla ad speluncam signa ferebant V. koraki, stopinje, stope, imponere fronti immortale signum (sc. crucis) Lact., crucis signum impingere in labris Hier. narediti križ na ustnicah (čez ustnice), prekrižati ustnice; metaf. znamenje (po katerem se kaj (s)pozna), znak, priznák, značilnost, obeležje, starejše belèg: Corn. idr., ut signa indicant, hi coniecere verba inter sese acrius Afr. ap. Non., num eius color pudoris signum usquam indicat? Ter., ut eum adducam et signa ostendam haec (sc. crepundia) Ter., quae adsolent quaeque oportet signa esse ad salutem Ter., signum est, quod sub sensum aliquem cadit et quiddam significat, quod ex ipso profectum videtur Ci., si signa et notas ostenderem locorum Ci., ad prima ac dubia signa veris L., signum libidinis, luxuriae N., videt ire iuvencam nullum servitii signum gerentem O. = jarma, morborum … te signa docebo V., multa signa dederat, quam ob rem responsurus non videretur Ci., laesi dat signa rubore pudoris O., parva dare mutato signa colore Pr. na obrazu kazati znamenja notranje žalosti, signa mortis dare Lucr., signa doloris ostendere Ci., signa timoris mittere C. kazati, loqui nutu et signis, dicere aliquid signo O., dicam signa tibi, tu condita mente teneto V., ponere signa novis praeceptis H. nove nauke z znamenji (= mnemonično) vtisniti si v glavo, rem aliquam signis colligere Q., scutum illud signi gratiā positum Q.

2. occ.
a) znamenje (dano, da naj se kaj stori ali opusti), znak: oculis mihi signum dedit, ne se appellarem Pl., ego ero post principia; inde omnibus signum dabo Ter. signum dare cantandi Ci.; poseb. pri dirkah v cirkusu od pretorja ali konzula z zastavo (mappa) dano znamenje, da naj se vozovi spustijo v dirko: signum mittere Enn., signum dare mittendis quadrigis L.; kot voj. t.t. α) signum proponere L. natakniti (razviti, razobesiti) znamenje za bitko (= rdečo zastavo) (sc. nad vojskovodjevim šotorom), belli signum ab arce efferre V. na gradu razviti znamenje vojne (= rdečo zastavo). β) (še pogosteje) na vojskovodjevo povelje s kakim trobilom (rogom, trobento, trombo, trobo) dano znamenje, znak: audit … signa sequentum V., signum accipere S. znamenja, rogove, nostri acriter in hostem signo dato impetum fecerunt C., milites Iugurthini signo dato castra hostium invadunt S., cohorti suae … dat signum, ut, quem suorum fugientem viderint, pro hoste habeant L., signum accipere S., exspectant signum intenti V., signum tubā dare Ci., C., S., dare signum proelii committendi C., dare signum recipiendi C. ali receptui signum dare L., Cu., Auct. b. Alx. ali signo in receptum dato Amm. znamenje za umik (na umik, k umiku), signum proelii exposcere C., signa, quae receptui canunt Ci. rogovi, ki dajejo znamenje za umik, signa canere (= canebant) S. rogovi so zveneli, rogovi so se oglašali (glasili), signa canere iubet S. da naj zazvenijo rogovi, naj rogovi dajo znamenje za spopad, institutum est, ut signa undique concinerent C., ubi signa concinuissent L. ko bodo zazvenela znamenja, ko bodo rogovi dali znamenje za napad.
b) vojaško geslo, parola: cedo signum Pl., classica iamque sonant; it bello tessera signum V., tacitum dat tessera signum Sil., signum poscere Suet. zahtevati, hoteti vedeti, signum more militiae excubanti tribuno dedit „Optimae matris“ T. ali signum excubanti tribuno dedit „Optimam matrem“ Suet. geslo „najboljša mati“, signum patenti „Priapum“ aut „Venerem“ dare Suet. geslo „Priap“ ali „Venera“, signo „Felicitatis“ dato Auct. b. Afr. geslo „Sreča“; metaf.: tu illam (sc. virtutem) iubes signum petere Sen. ph. = da bodi (naj bo) podložna višjemu.
c) α) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor, (legijski) orel večjih vojaških oddelkov (legij idr.): signa militaria C., L., H., Col., Plin., signa legionum fulgentia L., signo amisso C., ante signa militibus praegredi L., militare sub signis L., templis Parthorum signa refigit H., defigunt vallo infelicia signa Sil., signa nunc resistentia deseruntur ab antesignanis, nunc inter suos manipulos recipiuntur L., at infestis prope signis inferuntur Galli [in] M. Fonteium Ci., et centum puer artium late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H. = bo v tvoji službi čast delal tvojim zastavam, bo v tvoji službi širil tvojo oblast. Rekla: signa sequi S., L. v urejenih vrstah korakati; signa subsequi C. iti za znamenji (zastavami, praporji), slediti znamenjem (zastavam, praporjem); non signa, non ordines servare S., Veg. ne držati se niti zastav niti redov; signa relinquere S. L. ali ab signis discedere C., L., Front. ali dilabi ab signis L. zapustiti znamenja (zastave, praporje), pobegniti, uskočiti; signa ferre C., L. ali movere (e castris) L. ali tollere C., L. epit., Auct. b. Alx. dvigniti (dvigati) se, pripraviti (pripravljati) se na odhod, odriniti (odrivati) = signa vellere L., V. ali convellere L. ali revellere Lucan. = zastave izdreti (izdirati) iz zemlje = pripraviti (pripravljati) se na odhod; signa ferre in hostem L. iti (stopati, korakati, pomikati se) proti sovražniku; signa constituere C., zastave zasaditi v zemljo = ustaviti se, ukazati (veleti) ustaviti se; signa conferre zastave postaviti skupaj, zastave združiti na enem mestu, strniti se, zgrniti se, zbrati se: Ci., L., signis collatis V. strnjeni za (na) boj, signa conferre ad aliquem L. združiti (strniti) se s kom, pridružiti se komu; toda signa conferre cum aliquo ali in aliquem spoprije(ma)ti se s kom, spopasti (spopadati) se s kom, sprije(ma)ti se s kom, napasti (napadati) koga: cum Alexandrinis Ci., cum hoste L., in laevum cornu L.; od tod collatis signis certare (dimicare) L. ali superare hostem Ci. v pravi (redni) bitki; pren. = spustiti (spuščati) se s kom v prepir, zače(nja)ti prepir s kom: Ci. ep., nunc nos conlatis signis depugnabimus Pl.; signa inferre pomakniti (pomikati) se naprej v napad, napasti (napadati): infesta patriae signa a Brundisio inferebat Ci., milites signa inferre iussit C., iubet signa inferri consul L., ipse redintegrato clamore infert acrius signa L., inferre signa portae (dat.), trepidantibus L. ali dictator dextro cornu adversus Faliscos, sinistro contra Veientem Capitolinus Quinctius intulit signa L. ali in hostes C. pomakniti (pomikati) se proti komu, iti proti komu, iti nad koga, napasti (napadati) koga, eo signa inferri Caesar … iubebat C.; signa proferre L. naprej korakati, naprej se pomakniti (pomikati); signa reffere L. umakniti (umikati) se; toda: aspice … referentem signa Camillum V. vračajočega (rimska) bojna znamenja (ki so jih Galci zaplenili v bitki ob Aliji); signa transferre ali circumagere L. obrniti se; signa vertere (po nekaterih izdajah obvertere) in aliquem L. obrniti se proti komu; signa convertere obrniti se: L. ali zaviti, skreniti, zakreniti: C.; signa habere L. taboriti; signa figere ali locare Amm. utaboriti se; sub signis ducere legiones Pl., Ci. ep. ali urbem intrare sub signis L. v urejenih vrstah, quingenti Pannonii, nondum sub signis T. (še) neurejena tolpa; ad signa convenire C. hiteti k zbirališčem. β) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor manjših vojaških enot (kohort, manip(u)lov) (naspr. aquila legijski orel): Varr., Amm., cum signa militaria, cum aquilam illam argenteam, cui ille etiam sacrarium scelerum domi suae fecerat, scirem esse praemissam Ci., circumdatum aquilis signisque in tribunal ferunt T., aquilae certe ac signa, pulverulenta illa et cuspidibus horrida, unguuntur festis diebus Plin., aquilas et signa Romana … adoravit Suet.; od tod meton. enota, krdelo, četa, kohorta, manipel (manipul) idr.: Auct. b. Hisp., octo cohortīs in fronte constituit, reliquarum signa in subsidio artius conlocat S., terror … signa primo Latinorum turbavit L., signa ordinesque turbarunt L., ad prima signa L. pri prvem vodu, ante signa L. pred vodom, post signa L. za vodom, cum unius signi militibus pergit ire ad urbem L.
d) znamenje prihodnjega (prihodnosti), predznamenje, napoved, svarilo: Cels., Amm. idr., obiecto signo … ne committeret proelium Ci., medici signa habent ex venis Ci., haec ante exitium primis dant signa diebus V., Tellus et Iuno dant signum: fulsere ignes V., nobis prospera signa dedit O.
e) znamenja = dokazni razlog, dokazilo, dokaz: de ea re signa atque argumenta paucis verbis eloquar Pl., signa omni luce clariora Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci., signa falsi accusatoris Cu., signa rerum Q. stvarni dokazi (naspr. argumenta razlogi); hoc (quod) signum est ali nam. tega hoc (id) signi est (erit), oboje pogosto z ACI to (kar) je (bo) v dokaz, kar rabi (bo rabilo) v (kot) dokaz (dokazilo), kar dokazuje: magnum hoc quoque signum est dominam esse extra noxiam Ter., quod est signum aut nullam umquam inter eos querimoniam intercessisse aut … N., quae signa sunt omnia non mediocri quodam consilio naturam mundi administrari Ci., hoc signi erit, ubi calx cocta erit: summos lapides coactos esse oportebit Ca., hoc est signi: ubi primum poterit, se illim subducet scio Ter., id erit signi me invitum facere Ci.; tako tudi: quid signi? Ci., nil tamen est signi mixtas potuisse creari inter se pecudes compactaque membra animantum Lucr. —

II.

1. podoba, upodobitev, poseb. božanska, kip: signa domi pro supellectile statuere Ci. ap. Prisc., signum in fano Veneris Pl., signum pictum pulchre Pl. lepa slika, ut enim pictores et ii, qui signa fabricantur Ci. in kiparji, nego in Sicilia tota … fuisse … signum ullum aëneum, marmoreum, eburneum Ci., equus ante signum Iovis Satoris concidit Ci., nam domum aut villam exstruere eam signis aulaeis alieisque operibus exornare S. fr., signum Minervae L., signa patriorum deorum O., surgere signa solent O. podobe na gledaliških zastorih, aspera signis pocula V. z reliefnimi (vzboklimi) podobami, crater impressus signis V., pallam signis auroque rigentem et circumtextum croceo velamen acantho V. štrleča (strčeča) od zlatih podob, prevezena z zlatimi podobami, z izvezenimi zlatimi podobami, aënea signa H., aëna signa Lucr., statuas, signa, picturas commendet Plin. iun.

2. occ.
a) pečatna podoba, grb: est vero … notum quidem signum, imago avi tui Ci., litteras publico signo obsignare Ci. z državnim grbom; meton. pečat: litterae integris signis Ci., tabulae maximae signis hominum nobilium consignantur Ci., et signo laeso non insanire lagoenae H., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., impressis signis pacta conventaque custodire Sen. ph., volumen, quod sub signo habeo Ci. ep., signum (sc. epistulae) detraxit N., signum adulterinum L.
b) metaf. nebeško znamenje, ozvezdje, zvezda: signa omnia stellaeque Ci., signorum ortus et obitus Ci., signorum ortus speculamur et obitus V., tum Noctem Noctisque orientia signa Idaeumque Iovem Phrygiamque ex ordine matrem invocat V., taciturna noctis signa H., si luna defecisset in signo Leonis Ci. v znamenju leva, signum brumale Ci. „zimsko znamenje“ = znamenje (ozvezdje) kozoroga, signum pluviale capellae O., cum sol duodena peregit signa O. živalski krog, zodiak, zverokrog, caeli subter labentia signa Lucr., astrorum micantium splendentia signa Lact.

sijáj brillo m ; lustre m ; fulgor m ; (krasota) esplendor m , magnificencia f , pompa f ; (procvit) florecimiento m

dati sijaj dar brillo (ozir. lustre), (polirati) pulir, (kovine) bruñir
izgubiti svoj sijaj perder el brillo, deslustrarse; empañarse

sistēma m (pl. -mi)

1. astr. sistem:
sistema solare sončni sistem

2. anat., bot. sistem, sestav, aparat:
sistema nervoso živčni sistem, živčevje
sistema respiratorio dihalni sistem, dihala
sistema fogliare listje

3. tehn. sistem, sestav (strojev, naprav):
sistema di pulegge sistem jermenic
sistema di ingranaggi sistem zobatih koles

4. geol., geogr. sistem:
sistema cretacico kredni sistem
sistema fluviale, idrografico vodovje
sistema montuoso, orografico gorovje

5. ekon. sistem:
sistema bancario bančni sistem
sistema monetario denarni sistem

6.
sistema di misura merski sistem
sistema metrico decimale decimalni merski sistem
sistema CGS fiz. CGS sistem

7. inform. sistem:
sistema operativo operacijski sistem
analisi dei sistemi sistemska analiza
sistema per l'elaborazione dei dati sistem za obdelavo podatkov
sistema a schede perforate per l'elaborazione dei dati sistem obdelave podatkov na luknjane kartice

8. kem.
sistema periodico degli elementi periodični sistem elementov

9. polit.
sistema costituzionale ustavni sistem
sistema elettorale volilni sistem
contestare il sistema ekst. zavračati sistem, oporekati sistemu

10. pren. red, način, pravilo, navada:
sistema di vita življenjske navade
avere il sistema di fare qcs. imeti navado kaj narediti
questo non è il sistema di lavorare tako se ne dela

sistemare

A) v. tr. (pres. sistēmo)

1. urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
sistemare i libri pospraviti knjige

2. poravnati:
sistemare una lite poravnati spor

3. nastaniti

4. zaposliti, zaposlovati

5. (ugodno) poročiti:
cosa non farebbe per sistemare la figlia česa vsega ne bi storil, da poroči hčerko!

6. pog. kaznovati:
sistemare qcn. per le feste dati komu pošteno lekcijo

B) ➞ sistemarsi v. rifl. (pres. mi sistēmo)

1. nastaniti se

2. zaposliti se

3. poročiti se

sit^*1 [sit]

1. neprehodni glagol
sedeti; (o kokoši) sedeti na jajcih, valiti; čepeti; sedeti kot model (slikarju); biti za vzorec; imeti sedež, bivati; ležati; pristajati (o obleki); opravljati službo (navadno) sedé; biti član kakega telesa (on a jury porote)
zastopati v parlamentu (for koga)
imeti sejo, zasedati; sesti (on na)
zaposliti se (over s čim)
študirati (under pri kom)

2. prehodni glagol
sedeti (v sedlu), imeti sedež na (a mule mezgu)
posaditi (the hen on eggs kokošja jajca)

to sit on the bench figurativno biti sodnik
the clothes sit loosely upon him obleka mu je preohlapna
to sit in Congress biti član Kongresa
to sit for an examination opravljati izpit
to sit on the fence politika, sleng, figurativno stati ob strani, ne se opredeliti, biti nevtralen
the guilt sits light on his conscience ne peče ga vest zaradi krivde
to sit a horse jahati na konju
to sit in judgement on s.o. lastiti si pravico sojenja drugih, soditi, kritizirati koga
to sit on one's hands figurativno ne aplavdirati
it sits ill on you slabó vam (to) pristaja
he sits for Leeds on zastopa Leeds v parlamentu
to sit for (ali to) a painter sedeti slikarju za model
to sit for one's picture dati se slikati, sedeti (pozirati) za svojo sliko (portret)
to sit a play through prisostvovati igri do konca
he is sitting pretty on je v dobrem položaju, ima dober položaj
to sit pretty sleng imeti dobre karte, figurativno dobro se goditi (komu)
it sits heavy on the stomach to je težko prebavljivo
to sit upon s.o. figurativno sedeti na kom, jahati koga
don't you be sat upon! pogovorno ne pusti se hruliti!
to sit tight pogovorno ostati neomahljivo na svojem mestu, vztrajati pri stvari
to want to sit (o kokoši) začeti kokodakati (za valjenje)
to sit well dobro sedeti (zlasti na konju)
to sit on the throne sedeti na prestolu, vladati
to know which way the wind sits vedeti odkod piha veter
his principles sit loose(ly) on him on svojih načel ne jemlje resno

síto sieve; (rešeto) riddle, bolter; (cedilo) strainer

dati koga na síto in rešeto (figurativno) to criticize (criticise) someone severely and maliciously

síto (-a) n

1. setaccio, staccio, buratto, crivello, vaglio:
gradbeno sito (za gašeno apno) cola
mreža, obod sita retina, telaio del setaccio
presejati skozi sito setacciare
fino sito vaglio a maglia fine
stresalno sito vaglio a scossa, vibravaglio
mlinsko sito buratto
biti na situ essere passati al vaglio
dati skozi sito vagliare

2. fot. filtro

skónto (-a) m ekon. pog. sconto:
dati, odobriti skonto dare, concedere uno sconto

skopóst (-i) f

1. avarizia, grettezza, spilorceria, taccagneria

2. pren. modestia, esiguità, scarsità:
skopost podatkov la scarsità di dati

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skrbníštvo tutelle ženski spol ; (za odrasle) curatelle ženski spol

biti (dati) pod skrbništvo (moški spol) être (mettre) en (ali sous) tutelle (ali curatelle)

skrbníštvo tutela f ; (za odrasle) curaduría f ; sistema m asistencial benéfico-social

dati pod skrbništvo (biti pod skrbništvom) poner (estar) bajo tutela