Franja

afford [əfɔ́:d] prehodni glagol
dati, nuditi; premoči, privoščiti si

I cannot afford ne morem si privoščiti, ne premorem
I cannot afford the time ne utegnem
to afford a basis dati osnovo, biti osnova
to afford cover skriti
to afford satisfaction zadovoljiti
to afford a good view nuditi lep razgled

affres [afr] féminin pluriel strah, groza; muke

les affres de la mort groza, muke v agoniji
les affres du désespoir muke obupa
être en proie aux affres du doute biti v hudih, mučnih dvomih

affreusement [afrözmɑ̃] adverbe strašno

je suis affreusement en retard strašno sem pozen
être affreusement torturé biti strašno mučen

affronto m

1. žalitev:
fare un affronto a qcn. žaliti koga
ricevere, patire un affronto deležen biti žalitve, požreti žalitev

2. star. napad, spopad

affût [afü] masculin (lov) zaseda, preža; militaire lafeta, topovski podstavek

être à l'affût de qe biti na preži na kaj
se mettre à l'affût postaviti se na prežo
être à l'affût de nouvelles sensationnelles biti na preži na senzacionalne novice

afinidad ženski spol sorodstvo (po svaštvu); sorodnost; podobnost, zveza, prijateljstvo

guardar afinidad (con) biti v sorodu (z)

aflá áflu

I. vt.

1. izvedeti

2. odkriti

II. vr.
□ a se afla nahajati se, biti, ležati

afrentar (raz)žaliti, osramotiti, zasramovati

afrentarse osramotiti se
(de) sramovati se, sram biti

against¹ [əgéinst] predlog
proti, zoper; ob; za

against a rainy day, against a day of want za hude čase
domačno to be up against it biti v stiski
it goes against the grain (ali collar) ni pogodu
against payment proti plačilu
against his return dokler se ne vrne
to run against naleteti na koga ali kaj
against time s polno paro
to stumble (ali knock) against a stone spotakniti se ob kamen
to struggle against boriti se proti

agalla ženski spol šiška; vijak; ameriška španščina skopost

quedarse de la agalla v stisko (zadrego) priti
agallas pl škrge; mandlji, drgali
coger a uno por las agallas koga za vrat zgrabiti
tener (muchas) agallas pogum imeti, neustrašen biti

age¹ [eidž] samostalnik
starost; vek, era, čas; polnoletnost

sleng to act (ali be) one's age obnašati se svoji starosti primerno
at the age of v starosti
at this age dandanes
to bear one's age well biti videti mlajši kot je v resnici
to come of age postati polnoleten
age of discretion doba duševne zrelosti
down the ages cela stoletja
age of fishes geologija devon
age group starostna skupina
geologija the Ice Age ledena doba
Middle (ali Dark) Ages srednji vek
he is my age je moje starosti
of age polnoleten
old age starost
old age pension starostna pokojnina
over age prestar
tender age nežna starost, zgodnja mladost
under age mladoleten
what age are you? koliko si star?

âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
à mon âge v, pri moji starosti
à notre âge v našem času, dandanes
à la fleur de l'âge v najboljših letih
d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
hors d'âge zastarel
le bel âge mladost
bas, jeune âge otroška, mlada leta
grand âge visoka starost
Moyen Age srednji vek
président masculin d'âge starostni predsednik
retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
âge limite starostna meja
âge moyen poprečna starost
âge mûr, viril zrela, moška leta
âge nubile za možitev godna starost
âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
âge de puberté pubertetna doba
âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
avoir passé l'âge de biti prestar za
cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
il faut être de son âge treba je biti sodoben
être du même âge biti istih let, iste starosti
être avancé en âge biti že v letih
il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
être entre deux âges biti v srednjih letih
quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
prendre de l'âge starati se

aggressione f

1. napad:
aggressione notturna nočni napad
aggressione a mano armata oborožen napad
subire un'aggressione biti napaden

2. napad, agresija:
prevenire atti di aggressione preprečiti napadalna dejanja
patto di non aggressione pakt o nenapadanju

agguato m zaseda, preža:
stare in agguato prežati, biti v zasedi
tendere un agguato pripraviti zasedo
cadere in un agguato pasti v zasedo

aghast [əgá:st] pridevnik (at nad)
prestrašen, zastrašen, prepadel, osupel

to stand aghast at biti prepaden nad, biti ves iz sebe zaradi

agílen actif, agissant; zélé; industrieux, diligent, empressé

biti agilen faire du zèle

agitazione f

1. vznemirjenje, vznemirjenost, nemir:
essere in preda all'agitazione biti vznemirjen
ho agitazione di stomaco želodec se mi obrača

2. protestno zborovanje (zlasti sindikalno)

3. stavka

agitka samostalnik
1. (umetniško delo s političnim sporočilom) ▸ agitációs mű, propagandisztikus mű, agitka
Ne sme pa biti umetnina agitka, povsem podrejena političnemu sporočilu. ▸ Egy műalkotás nem szolgálhat propagandisztikus politikai üzenetet.

2. (propagandna akcija) ▸ agitáció
V neki drugi medijski agitki je partija predlagala takojšnje uničenje vsega biokemičnega in nuklearnega orožja. ▸ Egy másik média-agitkában a párt az összes biokémiai és nukleáris fegyver azonnali megsemmisítését javasolta.

āgmen -inis, n (iz *agimen: agere)

1. abstr. vleka, vlečenje = gibanje naprej: agmine remorum celeri V. s hitrimi vesljaji, agmine remorum ventisque vocatis V. z vesli in jadri, leni fluit agmine Thybris V. ali fluit agmine dulci (materies humoris) Lucr. z mirnim tokom, ag. flumineum Val. Fl. rečni tok, immensum ag. aquarum V. dežna ploha, naliv, agmina pulverulenta V. oblaki prahu, prašine, agmina caudae V. illi (dracones) agmine certo Laocoonta petunt V. v določeni smeri, tremulo venit agmine cornus Sil. prileti tresoč se; pren.: agmina fati et volumina Gell. pota in ovinki usode, crispum agmen orationis Gell. tek, znak.

2. konkr. vlak = tolpa, kopa, krdelo, jata, četa: armatorum Ci., quo comitatu vel potius agmine Ci., magnus comitatus fuit regius, non minore agmine legati venerunt L., agminibus comitum qui modo cinctus erat O., stipatus agmine patriciorum L., puerile (= puerorum) ag. V., Eumenidum agmina V.; pesn.: ag. canum O., equorum V., apium V. roj, avium V. jata, aligerum O. jata labodov, graniferum O. kolona mravelj, conferto agmine cervi V. v gostem krdelu.

3. voj.
a) abstr. pohod vojske: ne miles... in castris neve in agmine servum... haberet S. na pohodu (poti), agminis ordinem ita constituit Hirt., aggredi hostes in agmine C., proinde agmine impeditos adorirentur C., citato agmine iter L. hiter (pospešen) pohod, tum adiungerem de exercitu, de castris de agminibus dicere Ci., lento agmine procedere Cu.
b) konkr. α) o pehoti vojaška četa, vojna kolona, vojska, poseb. vojska v pohodnem postroju, vojska na pohodu (poti), pohodni oddelek, pohodna kolona vojske: retro in agmen suorum infenso cessit hosti L., agmine ingredi, agmine ire ad urbem L. krdeloma, uno agmine abire, irrumpere in urbem L. v eni četi, agmen instruere L., Cu. vojsko (vojaške čete) postrojiti za pohod (odhod), agmine facto V. v strnjeni koloni, phalanx,... agmen magis quam acies L. ali magis agmina quam acies L. bolj pohodni oddelek (oddelki) kakor bojna vrsta (bojne vrste), pugnatum saepe directa acie, saepe agminibus Vell. v pohodnih enotah, agmen pilatum V. (prim. pilatus s. v. pillo) ali iustum T. v strnjenih kolonah, v pohodnem redu, urejeno korakajoča vojska, tripartito agmine T. v treh pohodnih enotah, agmen quadratum Ci., Hirt., S., L., Tib., Cu. v obliki četverokotnika razvrščena vojska na pohodu (s pratežem v sredi, tako da se je mogla vsak čas z licem obrniti proti sovražniku), v bojnem redu korakajoča vojska, agmen longum, tudi samo agmen C., L., Veg. vojska, postavljena v pohodni red, po pohodnih enotah razvrščena, ag. longissimum C., tudi laxum atque solutum L. vojska v raztegnjenem pohodnem redu, naspr. agmen confertum V., Sen. ph. tesno strnjena, gosta četa, agmine munito S. v zaslonjenem pohodnem redu, naspr. agmine incauto L. v nezaslonjenem pohodnem redu, ag. obliquum Cu. v poševnem bojnem redu z boka korakajoča vojska, ag. primum C. prednja straža kakor (četa), ag. medium C. središče, ag. novissimum ali extremum C. idr. zadnja straža, zaplečje (vojske na pohodu), agmen ducere Ci., V. vojsko na pohodu voditi, agmen claudere C., Cu. biti na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen claudere et novissimis praesidio esse C. na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen cogere L. vojsko (na pohodu) zadaj skupaj držati in jo zaslanjati, agmen explicare Hirt. vojsko razviti, agmen constituere S. idr. ustaviti se (z vojsko na pohodu); pren.: educenda... dictio est ex hac domestica exercitatione medium in agmen Ci. kar v središču vojske, ut nec duces simus nec agmen cogamus Ci. da nismo niti prvi niti zadnji, quarum (stellarum) agmina cogit Lucifer O. v katerih vrsti je Lucifer zadnji, sic ordinandus est dies omnis, tamquam cogat agmen Sen. ph. kakor da je zadnji, velut in agmen et numerum da bi se tako rekoč izpolnila vrsta in število: T. ali = zadnji biti: Sen. ph.; pesn.: apes ali venti velut agmine facto V. tako rekoč v pohodni koloni. β) redkeje o konjeništvu in ladjevju: agmen equitum L. ali equestre O. četa konjenikov, konjeniška četa, ag. navium L., Lucan. oddelek ladjevja.
c) pren. krdelo, gmota, kup, množica, obilica: iumentorum C., rerum captarum L., agmine condenso naturam explent Lucr. (o atomih) stisnjeni v gosto gmoto, ubicumque magis denso sunt agmine nubes Lucr. se gosteje kopičijo, ag. impedimentorum T. coli tanto agmine mensas Sil., terna agmina adunci dentis Stat. vrste zob, agmen vitis Cael. butarica trtja; occupationum agmen Plin. iun. vrsta, množica opravkov.
č) pren. pesn. bitka, bojevanje: Delius... in agmen pervenit Iliacum V. v bitko pred Ilijem, rudis agminum sponsus H. neuk v bojevanju, neizveden v vojni.

Opomba: Tekst. var. pri V. (Aen. XI, 663) nom. pl. agmena (po medičejskem rokopisu).

agonia f

1. agonija, smrtni boj, umiranje:
essere in agonia biti v agoniji
entrare in agonia pasti v agonijo

2. pren. muka:
aspettarti è stata una vera agonia čakanje nate je bilo prava muka