Franja

Zadetki iskanja

  • zmóta erreur ženski spol , méprise ženski spol , égarement moški spol , fourvoiement moški spol , aberration ženski spol

    po zmoti par erreur
    huda, velika zmota erreur capitale
    biti v zmoti être dans l'erreur, se tromper
    uvideti svojo zmoto reconnaître son erreur, revenir de son erreur
    zapasti v zmoto faire (ali commettre) une erreur, familiarno faire une gaffe
    zavajati v zmoto induire en erreur, tromper, abuser
  • zmóta error m ; yerro m ; (pomota) equivocación f

    po zmoti por error
    biti v zmoti estar en un error
    uvideti svojo zmoto reconocer su error
    zapasti v zmoto incurrir (ali caer) en un error
    zavesti v zmoto inducir a error
  • ZN

    1. polit.
    Zveza narodov (po I. svet. vojni) Lega delle nazioni

    2.
    Združeni narodi ONU, Organizzazione delle Nazioni Unite
  • značaj moški spol (-a …)

    1. človeka: der Charakter, die Natur
    oblikovanje značaja die Charakterbildung
    to je odvisno od značaja das ist Charaktersache
    po značaju charakterlich

    2. figurativno der Charakter, das Gepräge, die Natur; (blagovni Warencharakter, individualni Individualcharakter, simbolni Symbolcharakter, sistemski Systemcharakter, fetiša Fetischcharakter)
    biti zaupnega značaja einen vertraulichen Charakter haben
    bolj praktičnega značaja mehr praktischer Natur
  • značáj (-a) m

    1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
    dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
    težek, neprijeten značaj un brutto carattere
    biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
    nacionalni značaj il genio della nazione

    2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
    odkrit značaj carattere aperto
    ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

    3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
    zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
    agr. značaj vina caratteristiche del vino
    psih. asocialni značaj carattere asociale
  • znán known; noted (po for); well-known

    splošno znán notorious (po, zaradi for)
    po vsem svetu znán well-known all over the world
    znán pod imenom... known as...
    znán obraz familiar face
    znána substanca kemija (the) known
    znána veličina matematika (the) known quantity
    drugače znán pod imenom... alias, also known as (krajšava: aka)
    kolikor je znáno as far as is known
    kolikor mi je znáno as far as I know
    znáno mi je, da... I know that...
    znáno je dejstvo, da... it is a well-known fact that...
    on je znán kot dober učitelj he is known to be a good teacher
    on mi je znán he is known to me
    biti znán s kom to be acquainted with someone
    si znán z njim? are you acquainted with him?
    nisem osebno znán z njegovim bratom I am not personally acquainted with his brother
  • znanj|e srednji spol (-a …) das Wissen, Kenntnisse množina (faktografsko Faktenwissen, osnovno Grundwissen, Grundkenntnisse, poprejšnje Vorkenntnisse, Vorwissen, specialno Spezialwissen, strokovno Fachkenntnisse, šolsko Schulwissen, Schulkenntnisse, kuhanja Kochkenntnisse, le napol Halbwissen, strojepisja Schreibmaschinenkenntnisse, tujih jezikov Fremdsprachenkenntnisse), das Können; der Kenntnisstand
    trdno znanje gefestigtes Wissen
    preverjanje znanja die Leistungsmessung
    test znanja der Leistungstest
    vprašanje znanja die Wissensfrage
    željan znanja wissensdurstig
    širokih znanj kenntnisreich
    reven po znanju kenntnisarm
    želja po znanju der Wissensdurst
    dati komu kaj na znanje (jemandem etwas) zu wissen geben, zu verstehen geben
  • znanstvenik samostalnik
    (strokovnjak) ▸ tudós
    ugleden znanstvenik ▸ neves tudós, tekintélyes tudós
    ameriški znanstvenik ▸ amerikai tudós
    vrhunski znanstvenik ▸ kiváló tudós
    vodilni znanstvenik ▸ vezető tudós
    jedrski znanstvenik ▸ atomtudós
    znanstveniki z univerze ▸ egyetem tudósai
    ugotovitev znanstvenikov ▸ tudósok megállapítása
    skupina znanstvenikov ▸ tudósok csoportja
    raziskava znanstvenikov ▸ tudósok kutatása
    odkritje znanstvenikov ▸ tudósok felfedezése
    ekipa znanstvenikov ▸ tudósok csapata
    napovedi znanstvenikov ▸ tudósok előrejelzései
    znanstveniki na univerzi ▸ tudósok az egyetemen
    znanstveniki ugotovljajo ▸ tudósok megállapítják
    znanstveniki dokazujejo ▸ tudósok bebizonyítják
    po ocenah znanstvenikov ▸ tudósok becslése alapján
    znanstveniki domnevajo ▸ a tudósok feltételezik
    znanstveniki trdijo ▸ tudósok állítják
    Ameriški znanstveniki so globoko pod zemeljsko površino odkrili neverjetno veliko količino diamantov. ▸ Amerikai tudósok mélyen a föld felszíne alatt hihetetlen mennyiségű gyémántot fedeztek fel.
  • znatno prislov
    (precej) ▸ jelentősen, számottevően
    znatno višja cena ▸ jelentősen magasabb ár
    znatno manjši obseg ▸ számottevően kisebb mérték
    znatno zmanjšati stroške ▸ jelentősen csökkenti a költségeket
    po znatno nižji ceni ▸ jelentősen alacsonyabb áron
    Sopomenke: občutno
  • znížan lowered; (zmanjšan) diminished, decreased, reduced, lessened; (cena, vrednost) abated, depreciated, cut down

    znížane vozne cene reduced fares pl
    po znížani vozni ceni at a reduced fare
    po znížanih cenah at reduced prices
  • znížati abaisser, (ra)baisser, réduire, diminuer

    znižati glas baisser la voix
    znižati ceno (življenjsko raven, standard) baisser le prix (le niveau de vie, le standard)
    po znižani ceni à prix réduit, au rabais
  • znoj [ó] moški spol (-a …) medicina der Schweiß
    nastajanje znoja die Schweißbildung
    oblit z znojem schweißüberströmt
    vonj/smrad po znoju der Schweißgeruch
  • znój sweat; perspiration

    krvavi znój bloody sweat
    v znóju svojega obraza in (ali by) the sweat of one's brow
    biti moker od znója to be all of a sweat, to be in a sweat
    od strahu me je oblil mrzel znój I broke out in a cold sweat
    služiti si kruh v znóju svojega obraza to earn one's living by the sweat of one's brow
    znój mi teče po obrazu my face is running with sweat
    znój mu je tekel z obraza his face was streaming with perspiration
    živeti od znója (žuljev) ljudstva to live on the sweat of the people
  • znój (-a) m sudore:
    znoj kaplja, teče, lije po obrazu il sudore gocciola, gronda per il viso
    pren. oblil ga je mrzel znoj un sudore freddo gli imperlò la fronte
    kopati se v znoju essere (bagnato) fradicio di sudore
    mrtvaški znoj sudore di morte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. v znoju svojega obraza si boš služil kruh guadagnerai il pane col sudore della tua fronte
    pren. zemljo pojiti s svojim znojem bagnare la terra col proprio sudore, durarci fatica
    pren. kaj doseči z veliko znoja in boja conquistare qcs. a prezzo di duri sforzi e grandi sacrifici
    PREGOVORI:
    enim po loju, drugim po znoju c'è chi tira il carretto e chi sta a sedere
  • zob1 [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
    figurativno zob časa der Zahn der Zeit
    zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
    (konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
    umetni zobje množina der Zahnersatz
    dobivanje zob (denticija) das Zahnen
    … zoba/zob Zahn-
    (izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
    dobivati zobe zahnen
    izpuliti zob einen Zahn ziehen
    kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
    polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
    stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
    zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
    zob me boli ich habe Zahnschmerzen
    klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
    kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
    brez zob zahnlos
    do zob bis an die Zähne
    do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
    med zobmi zwischen den Zähnen
    vrzel med zobmi die Zahnlücke
    figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
    vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
    imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
    skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
    z zobmi mit den Zähnen
    braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
    držati jezik za zobmi den Mund halten
    odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
    s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
    šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
    s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
    šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
    škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
    zagrabiti z zobmi zubeißen
    za zobe für die Zähne
    krema za zobe die Zahncreme
    prašek za zobe das Zahnpulver
    krtačka za zobe die Zahnbürste
    zlato za zobe das Zahngold
  • zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

    zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
    zób mlečnik milk tooth
    zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
    zób sekalec incisor
    zób strupnik poison fang
    zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
    zób kolesa cog, tooth
    modrostni zób wisdom tooth
    gnil zób rotten (ali decayed) tooth
    majav zób loose tooth
    mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
    drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
    spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
    sprednji zóbje front teeth
    umeten zób false tooth, artificial tooth
    zdrav zób sound tooth
    vrsta umetnih zob denture
    brez zób toothless
    škrbina zóba stump of a tooth
    zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
    zób časa (figurativno) the ravages of time
    do zob oborožen armed to the teeth
    dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
    izdrtje zoba extraction
    jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
    boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
    dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
    dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
    dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
    zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
    (o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
    ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
    izdreti zób to pull a tooth
    dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
    plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
    pokazati zóbe to show one's teeth
    človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
    tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
    priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
    stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
    škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
    trebiti si zóbe to pick one's teeth
    upirati se zóbu časa to stand the test of time
    vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
    vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth
  • zób (-á) m

    1. anat. dente:
    zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
    otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
    zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
    izdreti, izpuliti zob cavare un dente
    stisniti zobe stringere i denti
    žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
    škrtati z zobmi digrignare i denti
    beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
    močni, veliki zobje denti forti, grandi
    od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
    vrat zoba colletto del dente
    anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
    modrostni zob dente del giudizio
    stalni zob dente permanente, definitivo
    umetni zob dente artificiale
    zool. strupni zob dente velenifero
    pren. zob časa le ingiurie del tempo

    2. ekst. dente:
    zobje glavnika i denti del pettine
    zobje grabelj i denti del rastrello
    zobje žage i denti della sega
    zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
    pren. pokazati zobe mostrare i denti
    polomiti si zobe rompersi i denti
    stisniti zobe stringere i denti
    oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
    dati ga na zob bere
    cediti besede skozi zobe parlare lentamente
    pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
    metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    pog. jezik za zobe! zitto!
    dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
    bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

    3. alp. dente
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
  • zób diente m

    zob časa los estragos del tiempo
    zob očnjak (sekalec, modrostni, mlečni, kočnik, umeten) diente canino ali angular (incisivo, de juicio, de leche ali caduca, molar, postizo ali artificial)
    gnil (strupen, votel) zob diente cariado (venenoso, cariado)
    do zob oborožen armado hasta los dientes
    puljenje zoba extracción f dental
    jok in škripanje z zobmi el llanto y el crujir de dientes
    zobjé me bolé me duelen los dientes
    dobivati zobe fam echar dientes, (otroci) estar en la dentición
    imeti lepe zobe tener una hermosa dentadura
    izpuliti zob extraer (ali sacar ali arrancar) un diente
    zobe (po)kazati (pes) regañar los dientes; fig enseñar los dientes (komu a alg)
    zob si izbiti romperse un diente
    ničesar ne imeti za pod zob no tener para (untar) un diente
    šklepetati z zobmi dar dientes con dientes, castañetear los dientes
    škrtati z zobmi crujir (ali rechinar) los dientes
    stisniti zobe apretar los dientes (od jeze de rabia)
  • zobotrebec samostalnik
    (pripomoček) ▸ fogpiszkáló
    speti z zobotrebcem ▸ fogpiszkálóval összetűz
    prebosti z zobotrebcem ▸ fogpiszkálóval átszúr
    pritrditi z zobotrebcem ▸ fogpiszkálóval rögzít
    izdelovati zobotrebce ▸ fogpiszkálót készít
    zapičiti zobotrebec ▸ fogpiszkálót beleszúr
    zabosti zobotrebec ▸ fogpiszkálót beleszúr
    lesen zobotrebec ▸ fából készült fogpiszkáló
    plastičen zobotrebec ▸ műanyag fogpiszkáló
    izdelovanje zobotrebcev ▸ fogpiszkáló-készítés
    nabosti na zobotrebec ▸ fogpiszkálóra szúr
    Vsak ribji file po dolgem narežemo na tri kose, ga zvijemo in spnemo z zobotrebcem. ▸ Mindegyik halfilét hosszában három részre vágjuk, összetekerjük és fogpiszkálóval összetűzzük.
  • zombi samostalnik
    1. pogosto v množini (živi mrtvec) ▸ zombi
    film o zombijih ▸ zombikról szóló film
    Na Haitiju je bila sol edino sredstvo, s katerim so se lahko borili proti zombijem. ▸ Haitin a só volt az egyedüli eszköz, amivel a zombik ellen védekezhettek.

    2. izraža negativen odnos (brezvoljnež) ▸ zombi
    Nekaj vem zagotovo: če izgubiš svoj jezik, izgubiš tudi stik s svojo kolektivno dušo in postaneš nekak novodobni zombi. ▸ Egyvalamit biztosan tudok: ha elveszíted az anyanyelvedet, akkor elveszíted a kollektív lelkeddel való kapcsolatot és valamiféle modern zombivá válsz.
    Izjavila je, da jo je rehabilitacija spremenila v zombija in da ne more več. ▸ Kijelentette, hogy a rehabilitáció zombivá változtatta és már nem bírja tovább.

    3. tudi v pridevniški rabi (o računalniku) ▸ zombi
    Po svetu napadajo računalniške sisteme hekerji in zombiji. ▸ A számítógépes rendszereket világszerte hekkerek és zombik támadják.
    Strokovnjaki za informacijsko varnost nas svarijo pred vse pogostejšimi napadi zombi računalnikov. ▸ Az informatikai biztonsági szakértők gyakran figyelmeztetnek minket a zombi-számítógépek egyre gyakoribb támadásaira.