Franja

sanction [sɑ̃ksjɔ̃] féminin potrditev; odobritev; naravna posledica; sankcije, kazenski ukrep, kazen

le projet a obtenu les sanctions du Parlement načrt je dobil odobritev parlamenta
l'échec est la sanction de la paresse neuspeh je naravna posledica lenobe
décider des sanctions économiques, militaires, des sanctions scolaires à l'encontre d'un pays, d'un élève skleniti kazenske gospodarske, vojaške ukrepe proti neki državi, šolske kazenske ukrepe proti nekemu učencu
prendre des sanctions contre des grévistes izvesti kazenske ukrepe proti stavkujočim

sanglot [sɑ̃glo] masculin jok; pluriel ihtenje

contenir ses sanglots zadrž(ev)ati ihtenje
éclater en sanglots planiti v jok, zaihteti
pousser des sanglots ihteti, krčevito jokati

sans-logis [sɑ̃lɔži] masculin, invariable oseba brez stanovanja, brezdomec

des sans-logis installés dans des baraquements v barakah nastanjeni brezdomci

sardína sardine ženski spol

sardina v olju sardine à l'huile
ribič sardin sardinier moški spol, pêcheur moški spol de sardines
ribolov na sardine pêche ženski spol àla sardine
konserva sardin boîte ženski spol de sardines
biti stisnjen kot sardine v škatli être serrés comme des sardines (en boîte)

sardine [sardin] féminin sardina; populaire podčastniški našiv (na uniformi)

sardine fraîches, à l'huile sveže sardine, sardine v olju
pêche féminin à la sardine ribolov na sardine
boîte féminin de sardines pločevinka, konserva sardin
être serrés comme des sardines (en boite) biti stisnjen kot sardine v konservi

satellite [satɛlit] masculin, astronomie, politique satelit; relejna oddajna postaja; figuré oseba ali država, ki živi v odvisnosti kake druge države; vieilli oborožen spremljevalec ali telesni stražnik, traban

satellite artificiel umetni satelit
lancement masculin d'un satellite izstrelitev satelita
lancer un satellite izstreliti satelit
pays masculin pluriel satellites des grandes puissances satelitske države velesil
phénomène masculin satellite spremljevalen pojav

satis, okrajšano sat (gl. sat), adv. (okameneli nom. sg. subst. *sati-s, nasičenje, sitost; prim. gr. ἄω [iz *σάω] s homerskim inf. aor. ἆσαι in fut. ἄσειν (na)sitim, ἅδην (za)dosti, ἄατος nenasiten, lat. satur, satiās, satiēs, satietās, satiāre, got. saþs = stvnem. sat = nem. satt = sl. sit, got. sōþ sitost, gasoþjan nasititi, lit. sótis sitost, sotùs sit, zlahka nasitljiv, sótinti nasititi, sl. sitost)

I. adj. indecl.

1. zadosten, dovolj(š)en, (za)dosti, dovolj; kot predik. pri pomožniku: PL., TER., TIT. AP. NON., H., SEN. TR. idr., id (hoc O.) mihi satis est CI. mi zadostuje, id sibi sat esse ad ... C., cui, si coniuret populus, vix totus s. sit LUC. FR. bi bil kos, s. est tibi praesidium in legibus CI., is numerus s. erat L., si ad arcendum Poenum consul alter s. esset L., in poenas non s. unus eris O.; satis (sat) est z inf. ali ACI kot subj.: L., LUCR. idr., s. erat respondere CI., nec vidisse semel s. est V., non s. est dixisse H., non est s. aestimare PLIN. ni mogoče dovolj ...; s kondicionalnim stavkom: PL. idr., mi s. est, si ... vitam famaque tueri incolumem possum H.; tako tudi: satis est, dum ... TER. Kot odvisni predik. pri glag. habere, credere, putare imeti (šteti) za zadostno, komu zadostovati kaj, dovolj biti komu kaj, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim: quando id, quod s. erat, satis habere noluit PL., neque vero id s. habuit N.; z inf.: CA., TER., LUCR., VELL. idr., nostri s. habebant discedere C., vos s. habebatis animam retinere S., si non s. habet avaritiam suam explere CI., s. habeant se defendere N., non ille s. cognosse habet O., illud notasse s. habeo Q., non s. credunt excepisse, quae relicta erant Q., dum s. putant vitio carere Q.; s kondicionalnim stavkom: si, quae similia veri sint, pro veris accipiantur, s. habeam L., s. habebant, si salvi esse possent N., s. habebam, si tenues res meae nec mihi pudori nec cuiquam oneri forent T.; s quod: IUST. idr., senatus censuit s. habendum, quod praetor iusiurandum polliceretur L. Pogosto subst. z gen.: PL., TER., Q., DIG. idr., si s. aetatis atque roboris haberet CI., s. firmitatis CI., praesidii CI., N. amicorum S., honorum, virium L., habebat enim s. eloquentiae N. precej, iam s. terris nivis atque dirae grandinis misit pater H.

2. poseb. v komp. satius bolj(š)e, koristnej(š)e, uspešnej(š)e, primernej(š)e, ustreznej(š)e; satius esse ali satius censere, credere, existimare, putare, videri z inf. in ACI: satiust (= satis est) mihi quovis exitio interire PL., plus scire satiust quam loqui servom hominem PL., mori satius esse CI., mori me satius est TER., inter feras satius est aetatem degere quam in hac tantā immanitate versari CI., id, quod neque obest neque adiuvat, satius est praeterire CORN., obrui Aetnae ignibus aut mergi freto satius illi insulae esse quam ... L., bono vinci satius est quam malo more iniuriam vincere S., satius esse in Asia quam in Europa dimicari N., nonne fuit satius tristis Amaryllidis iras atque superba pati fastidia? V., ut satius multo iam sit parēre quietum quam regere imperio res velle LUCR., satius existimans concedere quam armis contendere N., satius putaverunt in urbe eum comprehendi N., quis satius censeat absinthite vino utendum potius quam absinthio ipso? PLIN., satius tenues ducere credis acos MART., terga hostium impugnare satius visum est L.; satius est z ut: NOV. FR. idr., satius est, ut se ab uxoris congressione contineat LACT.; satius = potius „raje“ je le napačna razvozlava besedila pri VARR. (Rerum rusticarum libri 1, 2, 26) in pri PR. (3, 32(38), 31). –

II. adv.

1. (za)dosti, zadostno, dovolj (naspr. parum, minus)
a) pri glag.: PL., TER., CORN. idr., s. consequi, s. ostendere CI., te s. laudare non possum CI., s. providere S., omnibus s. compositis L.; abs.: de hoc s. CI. ali sed s. de hoc N. (sc. dictum est).
b) pri adj.: PL., TER., DIG., AUR. idr., s. honestus CI., quod supplicium s. acre reperietur in eum? CI., sed iam s. multa de causa (sc. dixi) CI., vix s. exercitatus in dicendo N., s. providens S., s. sanus, s. certus, s. gnarus CU., responsa non dabantur s. fida V., s. beatus, s. spectatus, s. inter vilia fortis H.
c) pri adv.: s. diu PL., s. bene, s. honeste CI., neque s. me commode dicere neque s. graviter conqueri posse intellego CI., s. saepe S., s. adhuc TER., L. zadosti dolgo, sic s. TER. že velja, še precej. – V pogovornem jeziku pogosto sátine ali satin (satin') = satisne: satine est id ad illam vitam? CI., satine recte? TER. ali satine salve? ali satin salvae? PL., TER., S. FR., L., FR., AUS.

2. satis agere imeti dosti opraviti (opravka) s čim, imeti težave s čim: te in somnis egi satis PL., instruebatur acies a consulibus de vi ac multitudine hostium satis agentibus GELL., satisque agerent Romani GELL.; z gen. (s čim): satis agentes rerum suarum AP.; brezos.: pugnatur acriter, agitur tamen satis CI. EP.

3. satis kot jur. t. t. = zadostna (primerna) varščina (kavcija, jamčevina, založnina), zadostno poroštvo v zvezah
a) satis cavere ICTI. ali satis dare (pisano tudi kot sklop satisdare) da(ja)ti zadostno varščino (jamčevino, založnino, poroštvo), biti porok, porokováti: CA., ICTI. idr., de satis dando te rogo, quoad eris Romae, ut tu satis des CI.; z gen. (za kaj, zaradi česa, glede česa): satis dare (satisdare) damni infecti CI. spričo škode, ki se je je bati, če bi nastala kaka škoda, fideicommissi ICTI., iudicatae pecuniae VAL. MAX.; od tod abl. satis datō (satisdatō), npr. debere CI. EP. ali promittere ICTI. z dano varščino, z danim poroštvom.
b) satis offerre zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) ponuditi (ponujati): ICTI.
c) satis accipere (pisano tudi kot sklop satisaccipere) zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) preje(ma)ti: PL., ICTI. idr., satis accipio, quae accipiunda sunt, satis accipiantur CA., iudicatum solvi satis accipiat; quibus a me verbis satis acceperit, isdem ipse, quod peto, satis det CI.; pren.: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum habere PL. = biti (za)trdno prepričan, trdno ((za)gotovo) vedeti, tako tudi: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum est alicui PL.
d) satis exigere ali satis petere zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) zahtevati: ICTI.; z gen. (za kaj, zaradi česa): ne satis fideicommissi peteretur DIG.
e) satis facio -ere, gl. satis-faciō. –

III. pogosto se uporablja v zloženkah, gl. satis-acceptiō, satis-accipiō, satisdatiō, satisdato, satisdator, satis-dō, satis-faciō, satisfactiō, satisfactīonālis.

satisfaction [satisfaksjɔ̃] féminin zadoščenje, satisfakcija; zadostitev; zadovoljstvo; religion pokora

à la satisfaction générale na splošno zadovoljstvo
il donne satisfaction à son patron gospodar, šef je zadovoljen z njim
éprouver de la satisfaction občutiti zadovoljstvo
satisfaction d'un désir zadostitev, izpolnitev želje
le directeur a donné satisfaction aux revendications des grévistes direktor je ustregel zahtevam stavkujočih
obtenir satisfaction dobiti zadoščenje
une petite satisfaction majhno zadovoljstvo

Satz, der, (-es, Sätze)

1. sprachlich: stavek (eingeschobener vrinjeni, abhängiger odvisni); (Lehrsatz) izrek, načelo, Satz des Euklid Evklidovo načelo; Satz des Pythagoras Pitagorov izrek; Satz von načelo, princip; Satz vom ausgeschlossenen Dritten načelo izključitve tretjega; Satz von der doppelten Verneinung načelo dvojne negacije; Satz von der Identität načelo identitete; Satz vom zureichenden Grund načelo zadostnega razloga; Satz vom verbotenen/ausgeschlossenen Widerspruch načelo izključitve protislovja; (Äußerung) trditev; (These) teza; (Rechtssatz) norma; elektronische Datenverarbeitung zapis; Musik , Typographie stavek; in Satz sein biti v stavljenju; in Satz geben dati postaviti

2. (Bodensatz) usedlina

3. komplet; Technik skupina, skupek; garnitura; Metallurgie vložek; Elektrizität sestav

4. (Vergütungssatz) tarifa

5. Sport niz, set

6. (Sprung) skok; einen Satz machen skočiti, poskočiti

saucisse [sosis] féminin klobasica, pečenica; aéronautique, argot privezan balon; populaire bedak

saucisse grillée pečenica
saucisse de Strasbourg, de Francfort hrenovka
(familier) il n'attache pas son chien avec des saucisses on je skopuh, on gleda na izdatke

saule [sol] masculin, botanique vrba

saule pleureur vrba žalujka
saule marsault bela vrba
saule des vanniers vezika, beka

saurer [sore] verbe transitif (osoliti in) prekaditi, osušiti v dimu

saurer un jambon, des harengs prekaditi gnjat, slanike
harengs masculin pluriel saurés prekajeni slaniki

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

sauvage [sovaž] adjectif divji; surov; neukročen; nekultiviran, neciviliziran; neobljuden; figuré nedružaben, odljuden; brezčuten, nečloveški; botanique divje rastoč; neprijeten (okus); masculin, féminin divjak, -inja, neciviliziran človek; figuré samotar, čudak

retourner à l'état sauvage podivjati
se conduire comme des sauvages obnašati se kot divjaki

sauvetage [sovtaž] masculin, marine reševanje, rešitev

canot masculin, ceinture féminin, gilet masculin de sauvetage rešilni čoln, pas, telovnik
poste masculin de sauvetage rešilna postaja
échelle féminin de sauvetage des pompiers reševalna lestev gasilcev
médaille féminin de sauvetage kolajna, dana v nagrado za rešitev (kake osebe)

sāvium (poklas. suāvium ob (napačni) naslonitvi na suāvis) -iī, n

1. poljub: (alicui) dare savium PL., CAECIL. FR. poljubiti koga, Atticae meis verbis savium des volo CI. EP., tria natorum savia CAT., accipere ab ipsa Venere septem savia suavia AP.; kot ljubkovalna beseda zaljubljencev: meum savium TER.

2. meton. v poljub nabrana usta, gobček, žnabeljček, cmok, cmokec: itaque hic meretricis, labiis dum ductant eum, maiorem partem videas valgis saviis PL., hiulcum savium POËTA AP. GELL.

Opomba: Prvotna, etim. nedognana obl. je sāvium; poklas. obl. suāvium je nastala po ljudski etim., naslanjajoč to besedo na suāvis.

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

scaphandre [skafɑ̃drə] masculin potapljaška oprava s pripravami za dihanje

scaphandre d'altitude, des cosmonautes podobna oprava za vesoljce, kozmonavte, vesoljske letalce

sceau [so] masculin pečat; figuré žig; pluriel državni pečat

Garde masculin des Sceaux čuvar državnega pečata, pravosodni minister
sous le sceau du secret pod pečatom tajnosti, molčečnosti; kot tajnost
briser le sceau zlomiti pečat, odpečatiti
confier son intention à quelqu'un sous le sceau du secret zaupati komu svojo namero s pogojem absolutne diskretnosti
mettre le sceau sur quelque chose pritisniti pečat, žig na kaj; dati svoj pečat čemu
mettre, apposer son sceau à quelque chose (figuré) kronati, dokončati, dovršiti kaj

sceller [sɛle] verbe transitif pritisniti pečat (quelque chose na kaj); zapečatiti; figuré potrditi; zaliti (špranje) (z malto, s cementom, s smolo ipd.); zacementirati; (neprodušno) zapreti

sceller un acte pritisniti pečat na akt
sceller un local zapečatiti lokal
sceller des sacs avec des cachets de plomb zaplombirati vreče
sceller un pacte, une réconciliation zapečatiti, potrditi pakt, spravo
barreaux masculin pluriel de prison solidement sceilés trdno zacementirani drogovi v ječi