Franja

javno mnenje srednji spol öfentliche Meinung
raziskava javnega mnenja die Meinungsumfrage
raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher
raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
institut za raziskovanje javnega mnenja das Meinungsforschungsinstitut
oblikovanje javnega mnenja der [Meinungsbildungsprozeß] Meinungsbildungsprozess, nedovoljeno: die Meinungsmache
kdor z nedovoljenimi sredstvi vpliva na javno mnenje der Meinungsmacher
ki soustvarja javno mnenje meinungsbildend

javnost¹ ženski spol (-i …) die Öffentlichkeit (svetovna Weltöffentlichkeit), das Publikum
v javnosti in der Öffentlichkeit
dati v javnost öffentlich machen, informacije: verlauten lassen
misliti na javnost [öffentlichkeitsbewußt] öffentlichkeitsbewusst sein
nerad nastopati v javnosti öffentlichkeitsscheu/publikumsscheu sein
stopiti pred javnost hervortreten (s čim mit)
stiki z javnostjo die Öffentlichkeitsarbeit
oddelek za stike z javnostjo der Pressedienst, die PR-Abteilung
pravo izključitev javnosti [Ausschluß] Ausschluss/Ausschließung der Öffentlichkeit

jávnost public

v jávnosti, za jávnost publicly
pred jávnostjo before the public
stik z jávnostjo public relations pl
obrniti se na jávnost to appeal to the public
izključiti jávnost pravo to exclude the public
jávnost se ne pusti prevarati s takimi obljubami the public is not (ali are not) to be deceived by such promises
prinesti v jávnost to bring before the public
priti v jávnost to become known
zasedati ob izključitvi jávnosti to meet behind closed doors (ali pravo in camera)

jávnost (-i) f

1. pubblico:
z delom predstaviti se javnosti presentarsi al pubblico con un'opera
proces zaprt za javnost processo a porte chiuse
ne pojaviti se v javnosti non presentarsi in pubblico

2. (značilnost javnega) carattere pubblico, trasparenza:
načelo javnosti il principio della trasparenza

javor samostalnik
1. Acer (drevo) ▸ juharfa
Na nižjih pobočjih rastejo v gozdovih javor, brest, jesen, jelša, bukev in lipa. ▸ Az alacsony lejtők erdeiben juharfa, szilfa, kőrisfa, égerfa, bükkfa és hársfa nő.
Povezane iztočnice: ameriški javor, beli javor, gorski javor, japonski javor, kanadski javor, ostrolistni javor, pahljačasti javor, poljski javor, rdečelistni javor, rdeči javor, sladkorni javor, srebrni javor, tatarski javor

2. neštevno (les) ▸ juharfa
Palice za biljard so običajno izdelane iz javorja. ▸ A biliárddákók általában juharfából készülnek.
Sopomenke: javorovina

jàz (mêne)

A) pron.

1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno

2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego

jazbina samostalnik
1. (jazbečje bivališče) ▸ borzvár, borzlyuk, borzkotorék
Dobro rejen jazbec zimo predremlje v jazbini. ▸ A jól táplált borz az egész telet átalussza a borzvárban.

2. lahko izraža negativen odnos (zatočišče; zbirališče) ▸ barlang, lebuj
Zdaj pa pojasnite, kako ste se znašli v tej razbojniški jazbini! ▸ Most aztán magyarázzátok el, hogyan kerültetek ebbe a rablóbarlangba!
Nekega dne sem v Sohu zavil v neki bar, da bi kaj spil. Terry je stal za točilno mizo z nekaj sumljivimi tipi. Izvlekel sem ga iz jazbine. ▸ Az egyik nap bementem egy bárba a Sohóban, hogy igyak valamit. Terry néhány gyanús alakkal álldogált a pultnál. Kiráncigáltam ebből a lebujból.

jazz samostalnik
tudi v pridevniški rabi (glasbena zvrst) ▸ jazzPovezane iztočnice: free jazz, jazz kitarist, jazz klavir, jazz petje, klasični jazz, latino jazz, novi jazz, sodobni jazz, tradicionalni jazz, vokalni jazz

jecljati glagol
1. (o govorni napaki) ▸ dadog, hebegVprašal sem ga, kako je lahko iz fanta, ki je močno jecljal, nastal tako dober govornik. ▸ Megkérdeztem tőle, hogyan válhatott egy erősen dadogó fiúból ilyen jó szónokká.
Tretji je rahlo jecljal: "Moja žena je pa za… za…. za…klad!" ▸ A harmadik enyhén dadogott: „Az én feleségem pedig egy igazi k... k... kincs!”

2. (nejasno izražati se) ▸ hebeg, dadog
Mirko je takrat res deloval pretresen, komaj je nekaj jecljal in zadrževal solze. ▸ kontrastivno zanimivo Mirko akkor tényleg megrendültnek látszott, alig tudott valamit kinyögni és alig tudta visszatartani a könnyeit.

jedilni pribor stalna zveza
(za prehranjevanje) ▸ evőeszköz Jedilni pribor uporabljamo od zunanje strani proti notranji. ▸ Az evőeszközöket kívülről befelé haladva használjuk.

jedilo samostalnik
(jed) ▸ étek, ételBlagoslovljena jedila postavijo na mizo za zajtrk na velikonočno nedeljo. ▸ A megáldott ételeket húsvétvasárnap teszik reggeliként az asztalra.

jedkanj|e [é] srednji spol (-a …) das Ätzen, die Ätzung
jedkanje klišeja Klischeeätzung
jedkanje s čopičem Pinselätzung
kopel za jedkanje das Ätzbad
sredstvo za jedkanje das Ätzmittel
obstojen pri jedkanju ätzbeständig

jedrska elektrarna stalna zveza
(vrsta elektroenergetskega objekta) ▸ atomerőmű
Černobilska jedrska elektrarna je bila kriva za najhujšo nesrečo v civilni uporabi jedrske energije. ▸ A csernobili atomerőműben történt a nukleáris energia polgári felhasználása során bekövetkezett eddigi legsúlyosabb baleset.
Sopomenke: atomska elektrarna, nuklearna elektrarna, nuklearka

jegúlja zoologija eel

osti za lov na jegúlje eel spear
vrša za jegúlje eel basket, buck
lov na jegúlje eel fishing
gladek kot jegúlja (as) slippery as an eel
je prava jegúlja he is as slippery as an eel

jeklenk|a [é] ženski spol (-e …) die Stahlflasche, -flasche (za butan Butangasflasche, za kisik Sauerstoffflasche, za stisnjen zrak [Preßluftflasche] Pressluftflasche)
plin v jeklenki das Flaschengas

jêlen stag, deer, hart, red deer

severni jêlen reindeer
kanadski jêlen wapiti, ZDA elk
lov na jêlene stag hunt, stag hunting
pes za lov na jêlene staghound
jêlen ruka the stag bells
jêlen z 10 parožki a hart of ten

jemati¹ (jêmljem) vzeti

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, s seboj mitnehmen, proč wegnehmen)

2. zdravila: einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
jemati kri Blutproben entnehmen
jemati vzorce Proben nehmen/entnehmen, Muster nehmen/entnehmen

3.
jemati podkupnino Schmiergelder einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno rauben (mir die Ruhe, spanec den Schlaf)
jemati čas Zeit rauben, veliko časa: zeitraubend sein
jemati čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
jemati moči bolezen: an den Kräften zehren

5.
figurativno jemati v misel in Betracht ziehen
jemati v poštev berücksichtigen, in Rücksicht nehmen
jemati resno ernst/wichtig nehmen
ne jemati resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen
koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
jemati si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen
jemati kot (sprejemati) nehmen als
jemati si za zgled koga: (jemandem) nachstreben/nacheifern

6.
jemati nedovoljena poživila dopen
jemati mamila fixen
jemati kokain koksen

7. za moža/ženo: (im Begriff sein zu) heiraten
|
dajati je bolje kot jemati geben ist seliger denn/als nehmen
| ➞ → vzeti¹

jemáti to take

jemáti na pósodo to borrow
jemljem Vam čas I'm taking up your time
jemáti kaj za čisto (sveto) resnico to take something as (ali for) gospel truth
jemáti posojila to raise loans
jemáti na up, na kredit to take on credit
jemáti v poštev to take into consideration, to consider, to take into account, to allow for
jemáti za zlo (zameriti) to take amiss, to take the wrong way
ne jemljite mi tega za zlo! don't take that amiss!, don't take offence!
jemáti slovo to take leave
on vedno jemlje stvari preresno he takes everything much too seriously

jemáti prendre; ôter, enlever, dérober

lahkomiselno (resno, tragično) jemati prendre à la légère (au sérieux, au tragique)
v poštev (ozir) jemati tenir compte de quelque chose, prendre quelque chose en considération
jemati slovo prendre congé
ne jemljite mi za zlo ne le prenez pas en mauvaise part, ne m'en veuillez pas
jemati si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!