Franja

fan² [fæn] prehodni glagol & neprehodni glagol
vejati, pahljati; pihljati
figurativno podpihovati; razprostreti se v obliki pahljače

figurativno to fan the flame podpihovati, netiti strasti

fanciullo

A) m

1. otrok, deček:
fanciullo prodigio čudežni otrok

2. pren. naivnež, neizkušen človek, otrok:
comportarsi da fanciullo otročje se obnašati, vesti se kot otrok
eterno fanciullo večni otrok

B) agg.

1. otroški

2. ki je v povojih, ki šele nastaja, še neizoblikovan, nedozorel:
si tratta di una scienza fanciulla gre za znanost, ki je še v povojih

fancy-ball [fǽnsibɔ:l] samostalnik
ples v maskah

fang² [fæŋ] prehodni glagol
prijeti, zgrabiti z zobmi; zaliti črpalko z vodo, spraviti jo v tek

fānor -ari (fānum) od navdušenja divjati, v navdušenju rojiti: Maecenas ap. Sen. ph.

fantasear v domišljiji si predstavljati, fantazirati

fárfara ženski spol notranja kožica v jajcu

en fárfara nedovršen

fariner [farine] verbe transitif potresti z moko, povaljati v moki; verbe intransitif prašiti se

farm² [fa:m]

1. prehodni glagol
vzeti ali dati v zakup; obdelovati zemljo; pobirati davke in druge dajatve; vzeti otroke v rejo

2. neprehodni glagol
kmetovati, gospodariti

to farm out dati v zakup
to farm out children dati otroke v rejo (na kmete)

fasce [fas] féminin prečno polje (proga) v grbu

fasces [fǽsi:z] samostalnik
množina sveženj protja s sekiro, znak oblasti v starem Rimu

fasciculāria -ōrum, n (fasciculus) kar se nosi v svežnjih: Veg.

fasern razpadati v vlakna

Faserung, die, razpadanje v vlakna

fasèta ž (fr. facette)
1. faseta, brušena robna ploskev
2. del mrežastega, facetnega očesa
3. rezkan rob klišeja za pritrditev na podlago
4. faseta v steni kraške jame

fässerweise na sode, v sodih

Faßgärung, Fassgärung, die, vretje v sodu

faßweise, fassweise na sode, v sodih

fāstus 3 (iz fās kakor iūstus iz iūs) dies fastus koledarsko pravzaprav = dan, v koledarju pontifikov označen s F. (= fās) = sodni dan, dan, ko je smel pretor govoriti običajne tri besede do, dico, addico, to je soditi (lege agere); takih dni je bilo 45: dies fasti, per quos praetoribus omnia verba sine periculo licet fari … , nefasti, per quos dies nefas fari praetorem do, dico, addico Varr., ille (dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agere O., ut omnibus fastis diebus legem ferri licere Ci., (Numa) nefastos dies fastosque fecit L.; tudi samo fāstī -ōrum (sc. dies) sodni (uradni) dnevi: nobis statuendum est non omnibus fastis legem ferri licere Ci. Od tod meton. fāstī -ōrum, m

1. seznam sodnih dni, pomemben za zasebno pravo (ius civile) in vse javno življenje; sestavljali so ga pontifiki in je bil sprva dostopen le patricijem, šele l. 305 je njegov prepis (s tožbenimi obrazci vred) objavil Gnej Flavij, tajnik pontifika Apija Klavdija Slepega: Val. Max., Plin., inventus est scriba quidam, Cn. Flavius, qui … singulis diebus ediscendis fastos populo proposuerit Ci., (Cn. Flavius) fastos circa forum in albo proposuit, ut, quando lege agi posset, sciretur L. Temu seznamu so pozneje dodajali seznam praznikov celega leta, javnih iger in daritev, vzhajanja in zahajanja ozvezdij idr.; tako je nastal

2. koledar, ki ga je popravil Cezar: diem festum de fastis suis sustulerunt Ci. so izbrisali iz svojega koledarja, adscribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci. ep., qui redit in fastos H. kdor seže po koledarju; po popravljenem Cezarjevem koledarju je Ovidij napisal pesnitev Fasti, v njej pa obravnava le prvih 6 mesecev.

3. occ.
a) zgodovinski letopisi: memores fasti H., fastos evolvere mundi H., damnata diu Romanis Allia fastis Lucan., fastos adulatione temporum foedatos exonerare T., nomen Pisonis radendum fastis censuit T.
b) uradni koledar, letni seznam (najvišjih) oblastnikov; najimenitnejši so fasti consulares ali magistratuum, imenovani tudi Capitōlīnī (ker so jih hranili na Kapitolu); obsegali so vsakoletne najvišje rimske oblastnike od l. 508 pr. Kr. do l. 354 po Kr.: consules, quos nemo est, quin non modo ex memoria, sed etiam ex fastis evellendos putet Ci., hos consules fasti ulli farre possunt? Ci., in annalibus magistratuumque fastis … consulum dictatorumque (po drugih: in annalibus magistratuum fastisque … consulum dictatorumque) L. Podobni so: fasti triumphales seznami vojskovodij, ki so obhajali zmagoslavje, fasti praetorii, sacerdotales idr.

Opomba: Poleg acc. pl. fāstōs najdemo tudi obl. fāstūs: Varr. ap. Prisc., H., Col., Sen. ph., Lucan., Sil., Cl.; abl. pl. fāstibus: Lucan.

fàsūng m (n. Fassung) pog.
1. mesečno naročilo živil v trgovini: dovezli su fasung iz trgovine
2. količina blaga, ki mu pripada: otišli su po fasung
3. okov: fasung žarulje, sijalice