Franja

drž|a ženski spol (-e …)

1. die Haltung, -haltung (tudi figurativno) (dresurna Dressurhaltung, duhovna Geisteshaltung, glave Kopfhaltung, miselna Denkhaltung, porodna Gebärhaltung, pri sedenju Sitzhaltung, prstov Fingerhaltung, prisilna Zwangshaltung, telesna Körperhaltung, slaba telesna Fehlhaltung)
napačna (telesna) drža der Haltungsfehler
okvare zaradi telesne drže Haltungsschäden množina
vaja za telesno držo die Haltungsübung

2. (položaj) die Stellung, -stellung (noge Fußstellung, čepeča Kauerstellung, podreditvena Demutstellung, svarilna Drohstellung)

3. (poza) die Pose; (začetna/zavestno izbrana drža) die Positur

dr̀žati dr̀žīm, mi držímo, oni dr̀žē, vel. dr̀ži aor. dr̀žah dȑžā, impf. dr̀žāh dr̀žāše, del. dȑžao dȑžāla, držéći, dr̀žēći, dȑžān -a
I.
1. držati: držati jabuku u ruci; malter drži; držati riječ, običaje, pod ključem, u škripcu; mnogo držati na sebe; glavu visoko držati; bure drži 100 litara; držati koga u šahu, na uzici, u kliještima, u kleštima
2. vzdrževati: držati djeci guvernantu
3. imeti: držati kola i konja; držati govor pred skupljenim narodom; držati koga za prijatelja; držati konferenciju, sjednicu
4. pomagati, dajati komu potuho: držati komu stranu
5. prirediti: držati svadbu
6. trajati, držati: lijepo vrijeme drži, lepo vreme drži
7. razprostirati se: šuma drži do livade
8. paziti na koga: ona drži svoga čovjeka kao malo vode na dlanu
9. misliti, meniti: ja držim da on nije kriv
10. ceniti: mnogo držati do čega
11. drži ovim pravcem! pojdi to smer!
12. brati komu levite, kozje molitvice: držati kome lekciju
13. vrečo držati komu, pomagati komu pri slabem dejanju: držati kome svijeću
14. biti komu podložen: držati komu stremen
II. držati se
1. držati se: držati se za naslon; držati se zakona; držati se uspravno; vojnici se dobro drže
2. imeti se: držati se srećnim, sretnim

držáti tenir, retenir, avoir , (vsebovati) contenir, observer, garder, maintenir, considérer comme, tenir pour

držati se se tenir, se maintenir, se retenir
besedo držati tenir parole
za roko držati tenir par la main
pot drži v mesto le chemin mène (ali conduit) à la ville
držati korak aller de pair avec; marcher d'un pas égal avec, aller du même pas (ali à la même allure) que
led še ne drži la glace n'est pas encore assez solide (ali ne porte pas encore)
roke križem držati se tenir (ali rester) les bras croisés, se tourner les pouces
vreme se bo držalo le temps va rester (ali se maintenir) au beau (fixe)
mraz drži le froid continue (ali persiste)
držati s kom être, se mettre du côté de, prendre le parti de quelqu'un
(pri pisanju) držati otroka za roko guider la main de l'enfant
za besedo držati (koga) prendre au mot
držati se zakonov observer les lois
kislo se držati faire grise mine, avoir un visage renfrogné, rechigner
junaško se držati se conduire courageusement (ali vaillamment)
trdnjava se dobro drži la forteresse résiste (ali tient bon, se défend bien)
ravno, pokonci se držati se tenir droit
drži c'est entendu (ali convenu, d'accord)
to ne drži cela ne tient pas, cela n'est pas vrai

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

držati se česa kot pijanec plota frazem
(močno vztrajati pri čem) ▸ ragaszkodik, mint részeg a kerítéshez
Čeprav imate na razpolago kopico možnosti, se boste kot pijanec plota držali zgolj ene. ▸ Annak ellenére, hogy számos lehetőség áll a rendelkezésére, csak az egyikhez fog ragaszkodni, mint részeg a kerítéshez.
Radi imate tradicijo, vendar se je ne držite vedno kot pijanec plota. ▸ Szereti a hagyományokat, de nem ragaszkodik hozzájuk, mint részeg a kerítéshez.
Sopomenke: oklepati se česa kot pijanec plota

držav|a ženski spol (-e …)

1. pravo, geografija, der Staat; das Staatswesen; -staat (antante Ententestaat, avtoritarna Obrigkeitsstaat, balkanska Balkanstaat, blaginje Wohlfahrtsstaat, cerkvena Kirchenstaat, delavsko kmečka Arbeiter-und-Bauern-Staat, enotna Einheitsstaat, industrijska Industriestaat, južna Südstaat, kontinentalna Binnenstaat, kulturna Kulturstaat, ljudska Volksstaat, marionetna Marionettenstaat, mestna Stadtstaat, mnogonacionalna Vielvölkerstaat, nacionalna Nationalstaat, naslednica Nachfolgerstaat, Sukzessionsstaat, obmorska Küstenstaat, operetna Operettenstaat, otoška Inselland, Inselstaat, policijska Polizeistaat, pomorska Seestaat, posamezna Einzelstaat, pravna Rechtsstaat, razredna Klassenstaat, satelitska Satellitenstaat, severna Nordstaat, socialna Sozialstaat, Leistungsstaat, stanovska Ständestaat, totalne kontrole Überwachungsstaat, ustavna Verfassungsstaat, vazalska Vasallenstaat, večnacionalna Nationalitätenstaat, Mehrvölkerstaat, velika Großstaat, zvezna Bundesstaat)

2. v starem veku večinoma: das Reich
rimska država das Römerreich
staroegiptovska država das Pharaonenreich
stara država das alte Reich

3. v mednarodnih odnosih, organizacijah, pri trgovanju: der Staat, das Land, -staat, -land (ki pošilja - veleposlanika ipd. Entsendeland, Sendestaat, ki sprejema Empfangsstaat, članica Mitgliedstaat, članica NATO Natoland, dolžnica Schuldnerstaat, podpisnica Unterzeichnerstaat, Signatarstaat, pogodbenica Vertragsstaat, skrbnica Mandatarstaat, sosednja Nachbarland, Nachbarstaat, Anrainerstaat, sovražna Feindstaat, tamponska Pufferstaat, tranzitna Transitland, udeleženka Teilnehmerstaat, vzhodnega bloka Ostblockstaat; pri trgovanju v katero je namenjeno blago Bestimmungsland, izvora/porekla Ursprungsland, izvoznica Exportland, izvoznica surovin Rohstoffland)
matična država das Mutterland, der Mutterstaat
tuja država ein fremder Staat
država z največjimi ugodnostmi meistbegünstigter Staat

4. (velesila) die Macht, -macht (zaščitnica Schutzmacht, zaveznica Hilfsmacht, zmagovalka Siegermacht)

5. pri financiranju: öffentliche Hand, der Staat; kot javne finance: der Fiskus

6.
figurativno mati država Vater Staat

7. živalstvo, zoologija der Staat
država žuželk der Insektenstaat
termitska država der Termitenstaat
|
blokada države die Landessperre
šef države das Staatsoberhaupt
filozofija države die Staatsphilosophie
krmilo države das Staatsruder
naloga države die Staatsaufgabe
notranjost države das Inland
oblika države die Staatsform
obramba države die Landesverteidigung
ogrožanje varnosti države die Staatsgefährdung
ozemlje države das Staatsgebiet
pojmovanje države die Staatsauffassung
predsednik države der Staatspräsident
sociologija države die Staatssoziologie
sovražnik države der Staatsfeind
teorija države die Staatslehre, die Staatstheorie
ureditev države die Staatsordnung
ustanovitev države die Staatsgründung
vodstvo države die Staatsführung, die Staatsleitung
zaščita države der Staatsschutz
ločitev države in cerkve die Trennung von Kirche und Staat
s strani države staatlicherseits
nevaren državi staatsgefährlich
zapustiti državo ausreisen
ki ogroža državo staatsgefährdend
|
izgnati iz države des Landes verweisen
po vsej državi landesweit
v državi im Staat
država v državi Staat im Staat
prepoved bivanja v državi das Landesverbot
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
države množina:
države Beneluksa Beneluxstaaten množina
Združene države die Vereinigten Staaten
skupnost držav die Staatengemeinschaft
Skupnost neodvisnih držav Gemeinschaft Unabhängiger Staaten (GUS)
zveza držav die Konföderation, die Staatenverbindung, der Staatenbund
nota več državam die Zirkularnote

dubitō -āre -āvī -ātum (dubius)

1. dvomiti (o čem), v negotovosti biti,
a) (o osebah); abs.: vinulenti … dubitant, haesitant, … Ci., ne dubita; nam vera vides V., Livius frequentissime dubitat Q.; non erat prorsus unde dubitarem Aug.; z de: ipse etiam nunc de indicando dubitat Ci., de carminibus … neminem credo dubitare Q.; pass. (brezos.): de iudicio Panaeti dubitari non potest Ci., nec de eius fide dubitandum C., nihil dubitatum de fide praefecti T.; z acc. neutr. pron.: quod dubitem Pl., haec non turpe est dubitare philosophos Ci., an vero vos id dubitabitis? Ci., si verum est, quod nemo dubitat N., percipe porro, quid dubitem V. kaj premišljam, hoc quoque quis dubitet? O., hoc quidem nemo dubitavit Q.; v pass. z nom. neutr. pron.: id vero dubitandum est Ci. o tem je dvomiti, id ego hoc anno desisse dubitari certum habeo L.; redko s subst.: haec dicta parenti haud dubitanda refer V., dubitati tecta parentis O., ne auctor dubitaretur T., dubitata sidera Stat.; z odvisnim vprašanjem: Ter., dubito, quo modo loquar Ci. ne vem prav, cur igitur dubitas, quid de re publica sentias? Ci., restat, ut hoc dubitemus, uter potius Sex. Roscium occiderit Ci. preostane le še ta dvom, qualis sit futurus, ne vos quidem dubitatis C., dubito, num idem tibi suadere quod mihi debeam Plin. iun.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: Pl., honestumne factu sit an turpe, dubitant Ci., dubitare virtuti an fidei popularium minus crederet S., Romulum … prius an quietum Pompili regnum memorem, … dubito H.; z izpuščenim prvim členom vprašanja: dubito, an turpe non sit Ci. ne vem prav, dubito, an hunc primum ponam N. ali naj ga ne … ; pesn.: an dea sim, dubitor O. dvomi se (dvomijo), ali sem boginja. Za zanikanim glag. klas. quin: Pl., O., Cu., Q., Suet., non dubito, quin brevi sit Troia peritura Ci., neque dubitare, quin, si Helvetios superaverint Romani, … Haeduis libertatem sint erepturi C.; tudi za stavki z nikalnim pomenom: quis igitur dubitet (= nemo dubitet), quin in virtute divitiae sint? Ci.; neklas. ACI (non [haud] dubitare skoraj = credere): Lucr., Q., Plin. iun., Suet., Miltiades, non dubitans ad regis aures consilia sua perventura (esse) N., non dubito fore plerosque, … qui … iudicent N., haud dubitans … Romanos nocte abituros L.; poklas. in v pozni lat. ACI tudi za nezanikanim glag.: dubitabant animas hominum immortales esse Lact., facilius dubitarem vivere me, quam … Aug.; v pass. (redko) z NCI: neque dubitabantur praescripta (esse) ei a Tiberio T.
b) pren. (o neživih subj.): si tardior manus dubitet Q., velut dubitans oratio Q., nec mox fama dubitavit Fl.

2. omahovati, obotavljati se, oklevati, pomišljati (se),
a) (o osebah); abs.: quid igitur ego dubito? Pl., ille haud dubitans cessisset patriā Ci., se neque umquam dubitasse neque timuisse C., magnitudine supplicii dubitantes cogit C., perterritis ac dubitantibus ceteris S., quid dubitas? nunc tempus poscere currus V.; z inf.: quid dubitamus pultare … Pl., dubitamus adhuc virtutem extendere factis … ? V., si venire dubitaret Cu., dubitat agnoscere matrem Stat.; elipt.: quod dubitas (sc. facere), ne feceris Plin. iun.; pogosteje pri zanikanem stavku: Q., Iust., hunc occidere non dubitavit Ci., supellectilem auferre non dubitasti Ci., ipsi transire flumen non dubitaverunt C., ne … dubites in proelia poscere Turnum V.; v stavkih z nikalnim pomenom: num dubitas id facere? Ci.; za zanikanim dubitare v tem pomenu redko quin: quare nolite dubitare, quin huic uni credatis omnia Ci., tum vero dubitandum non existimavit, quin ad eos proficisceretur C., nec dubitare eum, quin omnem regiam supellectilem cum pecunia traderet Cu.
b) pren. (o neživih subj.): dubitavit aciei pars S. fr., si fortuna dubitabit (= adversabitur) L.; pesn.: dubitantia lumina Sil. stekleneče oči. — Adv. pt. pr. dubitanter

1. dvomeč(e), dvomljivo: Gell., Aug., d. dicere Ci., haud d. Col. nedvomno.

2. obotavljaje se, pomišljaje (se): d. recepisse Ci., non d. Asin. Poll. in Ci. ep., Val. Max. brez obotavljanja.

dūcō (st.lat. doucō) -ere, dūxī, ductum (prvotno *deucō; prim. lat. dux, nem. ziehen vleči, Zeuge, zeugen)

I.

1. vleči: d. sacra pilentis per urbem V., pondus aratri O., navem per adversas undas (proti vodi) O., difficile iter, vix quā singuli carri ducerentur C. koder so se … mogli peljati, d. capellam V. za seboj vleči, sidera crinem ducunt V. vlečejo za seboj, d. retia ducentia pisces O., subtemen ductum inter stamina O., d. ferrum per alicuius viscera Sil. meč v telo poriniti; d. os Ci. ali vultum ad fastidia, ad suspiria O. zategniti; sibi quisque ducere trahere rapere S. (gl. traho II., 2.); occ. s proleptičnim obj. (vlekoč) narediti, delati, napraviti, tvoriti, ustvariti,
a) = presti: fila, lanas O., stamina O., Tib., pensa manu Iuv.; pren.: forte epos ducit H. plete junaško pesnitev, d. carmina, versūs O. pesniti; d. lineam Cels., Plin., Q. povleči, potegniti, litteram in pulvere O. narisati, orbem Sen. ph., Q., flamma apicem per aëra duxit O. (gl. apex), colaphum alicui d. Q. klofuto pripeljati komu, klofniti, gravem, sibi alapam duxit Ph. močno se je klofnil.
b) iz kovine, marmorja idr. (iz)oblikovati, izdel(ov)ati, ustvariti (ustvarjati): alii thoraces aēnos aut lēvīs ocreas lento ducunt argento V., vivos ducunt de marmore vultus V., d. lateres Vitr., aliquem ex aere Plin.
c) stavbe idr. (z)graditi, postaviti (postavljati), spelj(ev)ati: parietem Ci., murum L., muros H., vallum C. nasuti, fossam C., Plin. iun. izkopati, vallum fossamque L., viam L., arcum O.

2. = producere iztegniti (iztezati), raztegniti (raztezati): ut muliercula mihi digitulos ducat Sen. ph., pren. na dolgo vleči, na dolgo raztegniti (raztezati): longas voces in fletum V., amores (svoje hrepenenje) in longum V.; od tod d. tempus Ci., N. odlašati, zavlačevati, bellum Ci., N. idr. vojno zavlačevati, vitam longius V., O. podaljš(ev)ati, vitam per extrema V. ali animam L. životariti, horas flendo V. ure prejokati, noctem ludo V. preigrati, aetatem H. ali aetatem in litteris Ci. preživeti, cum res diu ducta esset N. se je bila zavlekla, diem ex die d. C. odlašati iz dneva v dan.

3. nase vleči, k sebi vleči (potegniti): minutum ferrum (železni koščki), quod similes (magnetae) lapides similiter ducunt Varr., magnes ducit ferrum Pr., d. frena manu O. nategniti, remos O. veslati, bracchia (arcūs) V. nape(nja)ti, alterna bracchia O. pri plavanju krčiti in iztezati = plavati; occ. nase vzeti, nase jemati, dobi(va)ti: formam O., pallorem ducunt rami O. bledijo, ducit uva colorem O. se barva, dobiva barvo, rimam duxerat paries O. je bila počila, cānentem plumā d. senectam V. osiveti in postarati se, d. cicatricem L.; pren.
a) k sebi privabiti (privabljati), mikati, zanimati, zabavati, razveseljevati: nescio quā natale solum dulcedine captos ducit O., (Orpheus) dum carmine silvas et saxa ducit O., pocula ducentia somnos H., O., ducit uterque color Pr., quos ipsa pericula ducent Lucan., ducite ab urbe domum, mea carmina, ducite Daphnin V.; v pass.: fabellarum auditione ducuntur Ci.
b) koga prevze(ma)ti, zavajati: errore duci Ci.

4. iz česa vleči, potegniti, izdreti (izdirati): sortes d. Ci. žrebati, ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci., stat ductis sortibus urna V., sacerdos sorte ductus V. izžreban, tako tudi: sorte ducti e primoribus T., sorte iudex in reum ductus Suet.; vaginā d. ferrum (meč) O., auxilium ducto mucrone petebat V.; pren.: d. anhelitūs O. sopsti, gemitūs de (ab) imo pectore V. globoko vzdihovati, alto suspiria pectore O., fletum Pr. stokati, verba longā morā Pr. izjecljati; pren.
a) zaje(ma)ti, povze(ma)ti, izvesti (izvajati), (rod) nadaljevati: ingressionem non ex oratoriis disputationibus d. Ci., unde haec omnis causa ducitur Ci., unde hoc mendacium ductum est? Ci. od kod se je … vzela? d. genus Olympo V., originem ab aliquo H., ortūs ab Elide O., generis primordia ab aliis O., a sanguine Teucri d. principium O.; tua sectus orbis nomina ducet H. bo dobil tvoje ime, qui duxit ab oppressa meritum Carthagine nomen (= Scipio Africanus minor) H.; poseb. etimološko izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati: ab eundo nomen (Iani) est ductum Ci., di Penates sive a penu ducto nomine … , sive ab eo, quod penitus insident Ci., quod (nomen) utrumque a Graeco est ductum Q.
b) duci = izhajati, zače(nja)ti, izvirati: ab eodem verbo ducitur saepius oratio Ci.

5. vase vleči,
a) z dihanjem vase vleči, vdiha(va)ti: spiritum (auram bonam floris Min.) naribus Varr., spiritum Ci., Corn., Cu., Sen. ph. dihati, portūs, quibus vitam et spiritum ducitis Ci., ab aëre eo, quem spiritu ducimus Ci., quae (anima) ducta est spiritu Ci., neque habet quas ducat spiritus auras O. nima zraka, ki bi ga mogel dihati, frigus ab umbra d. O. hladni zrak v senci dihati, naribus d. tura H.; pesn.: somnos d. V. dremati, spati.
b) piti, (v)srkati, vsrkavati, srebati: nectaris sucos, pocula Lesbii, Liberum H., situlas duas plenas mero Vop.; pren.: d. sollicitae iucunda oblivia vitae H. prijetno pozabljati … življenja (prim.: longae ducentem oblivia poenae Val. Fl.); z metonimičnim obj.: puer ducens (ubera) O. sesajoč.

II.

1.
a) peljati, voditi: loro equum N., loris equos L., principes obsidum loco C., aliquem ante currum L., vinctum ante se Thuynem agebat, ut si feram bestiam captam duceret N., d. aliquem per omnia V., ducente deo V. ob božjem vodstvu, nullo ducente O. brez vodnika, illum … non equus impiger curru ducet Achaico victorem H., quem ducit priva navis H.; poseb. se ducere pobrati se, zmuzniti se, popihati (jo): Kom., Ci. ep.; pren.: duci ventre levem H. trebuhu rad streči. Kam? se ad regem Pl., se duxit foras Ter., d. aliquem intro ad aliquem Ter., qui hospites ad ea, quae visenda sunt, ducunt Ci., manu d. aliquem ad limina in tecta V.; occ. α) drž.pr. in jur. koga za kazen kam odpeljati, odvesti: d. aliquem in carcerem, in vincula Ci., L. idr., ad mortem Ci., N. idr., ad necem Ci., ad supplicium Ci., Suet., in ius (pred sodišče) L., tudi samo ducere, duci (sc. ad supplicium) Sen. ph., Plin. iun., Suet., ducite nos quo lubet tamquam quidem addictos Pl., ducite, ubi ponderosas crassas capiat compedes Pl., addictus Hermippo et ab hoc ductus est Ci., nos iube duci Cu., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. rh. β) medic. odvajati: sanguinem Plin., alvum Cels. trebuh sčistiti, drisko imeti.
b) koga odpeljati, odvesti; od kod? eum hinc domum Ci., quadrupedes praesepibus (abl.) O., se a Gadibus Asin. Poll. in Ci. ep.
c) pren. α) napelj(ev)ati: aquam non longe a villa Ci., aquam per fundum alicuius Varr., Ci. ep., aquam in urbem L. β) kam peljati, držati (o cestah, poteh): quā te ducit via, dirige gressum V., Brundisium Minuci melius via ducat an Appi H., duxit via in leniter editum collem L., monstro viam, quae ducat ad undas O., via … ducit ad infernas sedes O., iter, … Stygiam qua ducat ad urbem, ignorant O. γ) koga k čemu gnati, nagniti (nagibati), usmeriti (usmerjati), napotiti: quo quemque ducebat voluntas Ci., ali spes Cu., ita me ad credendum tua ducit oratio Ci.; v pass.: litteris eorum et urbanitate Chrysogonus ducitur, ut … Ci., cives laude et gloria ducuntur Ci., rerum ordine ducor O. hočem se pustiti voditi. Pogosto pt. pf. (ki se ne prevaja): studio philosophiae ductus N. iz nagnjenja do … , amore ductus N. ali caritate patriae ductus N. iz ljubezni, suspicione ducti N. zaradi suma.
č) koga za nos voditi, vleči, potegniti, za norca imeti, varati: repperi, qui senem ducerem Pl., etiam nunc me ducere istis dictis postulas? Ter., ut phaleratis dictis ducas me Ter., calamo salientes ducere pisces O., promissis ducere amantem Pr.

2. occ.
a) privesti, pripeljati: duc nigras pecudes V., equum duci iubet V.; pren.: (Lucifer) ducit diem V., (sidera) ducunt noctem V., ducere soporem Tib.
b) kam s seboj vzeti (jemati): suas mulierculas secum in castra Ci., in provinciam poëtas Ci., Ennium in Aetoliam Ci. poet., uxorem in convivium N., in Hispaniam secum duxit filium N., iube dona (me) ducere V. daj (mi), da vzamem s seboj, quos Mincius ducebat in aequora pinu V. ki jih je Mincij s seboj ven … peljal, mihi ducendus est comes H., vellem, me duxisses O. da bi me bil s seboj vzel, duxit sua praemia victor O. je s seboj vzel = je dobil.
c) žensko (kot nevesto, ženo) na svoj dom peljati, žensko v zakon vzeti, za ženo vzeti, poročiti, z žensko poročiti se, (o)ženiti se: qui … ducit uxorem domum Pl., quis east, quam vis ducere uxorem? Pl., hodie uxorem ducis? Ter., duxit uxorem … optumi et calamitosissumi viri filiam Ci., Orgetorigis filiam in matrimonium duxerat C., una (uxor), … quam domo secum duxerat (= in matrimonium duxerat) C., ducere ex plebe L. plebejko poročiti, coniuges, quas iuvenes duximus Cu., coniuges ducunt Iust. ženijo se; v pass.: tibi ducitur uxor V., datur ducenda (za ženo) Lavinia Teucris V.; abs.: si tu negaris ducere, ibi culpam in te transferet Ter., dic te ducturum Ter., qui ducit O. ženin; sramotilno: scortum (scorta) ducere Pl.; redko o ženski = omožiti se: Cod. I.
č) (sprevod idr.) voditi, prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati): pompam, materno cineri pompam O., pompas ad delubra V., alicui funus Ci., tristia funera d. V., exsequias Cu., Plin., choros H. rajati, plesati, quae (Naïdes) … festas duxere choreas O.

3. voj.
a) čete peljati, voditi, veleti korakati (marširati): in Galliam mutilatum ducit exercitum Ci., vestros nautas contra Carthaginem Scipio duxit Ci., d. exercitum Uticam, ali in Bellovacos, ali in fines Suessionum, ali ab Allobrogibus in Segusiavos, d. reliquas copias contra Labienum, cohortes ad eam partem munitionum C., Epaminondas exercitum duxit in Peloponnesum adversus Lacedaemonios N., naves ex Syria in Asiam ducere iussus erat N., recto itinere d. exercitum ad eos, quos … L., iussus partem legionum ipse aut per filium in Armeniam ducere T.; pass. (o vojakih): quam in partem aut quo consilio ducerentur C.
b) abs. (o vojskovodji) marširati, naprej pomakniti (pomikati) se, naprej iti, napredovati: (Mettius) ducit quam proxume ad hostem potest L., Tullus … contra hostes ducit L., profectus ex hibernis in Etruriam ducit L., castra in viam deferunt, qua Hannibal ducturus erat L.
c) voditi = na čelu iti (korakati, marširati), veleti komu na čelu korakati: pars equitum ducebant T., agmen d. Cu. biti sprednja četa, legiones expeditas d. C.
č) poveljevati, velevati, zapovedovati komu: qua in legatione (Murena) duxit exercitum Ci., L. Catilina ducit exercitum hostium Ci., cum (Eumenes) … imperator (kot vojskovodja) exercitum duxisset N., qui primum pilum ad Caesarem duxerat C. ki je bil pri Cezarju (= v Cezarjevi vojski) poveljeval prvemu manipulu (triarijev), ordinem d. C. centuriji poveljevati, biti stotnik, cum adhuc ordines duceret Suet., d. aciem, turmas, Rutulos V.; pren. prvi biti, glavar biti, načelnik biti, načelovati (v čem, čemu): d. ordines, familiam Ci., toros O., classem (discipulorum) Q.

III.

1. meniti, imeti za kaj, šteti za kaj, smatrati za kaj (gr. ἡγεῖσϑαι): sic equidem ducebam animo rebarque futurum V.; v act. z dvojnim acc.: malum quom amici tuom ducis malum Pl., repulsam tuam duxerunt triumphum suum Ci., omnia pericula levia duxerunt Ci., ista nimis antiqua ac stulta ducimus Ci., aliquem victorem d. N., nil rectum nisi quod placuit sibi ducunt H., id optimum d. Cu.; v pass. z dvojnim nom.: poenā ille dignus ducitur N.; z ACI: qui se regem esse ducebat Ci., ut omnia tua in te posita esse ducas Ci., si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., qui ei quoque rei fructum suo iudicio tribuendum esse duxerunt Ci., quod nefas esse duceret N., nihil eum efficere non posse ducebant N. menili so, da more vse storiti, quae mox usui fore ducebat S., equidem ego fabulam fictamque rem esse ducebam L.; s predikatnim gen.: (id) continentis debet duci N. (to) se mora šteti za vzdržnost, tutelae deinde nostrae duximus L., tamen officii duxit Suet.; z gen. pretii: d. aliquid parvi, d. aliquid pluris Ci. kaj malo, više ceniti; s finalnim dat.: vos eritis iudices, laudin' an vitio duci id factum oporteat Ter., si quis despicatui ducitur Ci. če koga zaničujejo, aliquid laudi d. N. v slavo šteti, honori ducitur S. šteje se v čast (prim.: id mihi honori est Ci.); s prepozicionalnimi izrazi ali samim abl.: d. aliquid in malis Ci. med zla šteti, aliquem in hostium numero C. med sovražnike (za sovražnika) šteti, deorum numero eos solos ducunt, quos cernunt C. med bogove štejejo le tiste, d. in gloria Plin. v slavo šteti, za slavno imeti, tu ausus es pro nihilo … tot res sanctissimas ducere? Ci., supra ea veluti ficta pro falsis ducit S., d. aliquem pro hoste Lact., vos adfinium loco ducerem S.

2. occ.
a) ceniti, računati, v račun vzeti (jemati), preračuna(va)ti: ut peraeque ducerent Varr., nonaginta medimnûm milia duximus Ci., fenus quaternis centesimis d. Ci., dico me centesimas ducturum Ci. ep., centesimis sexennii ductis Ci. ep., non duco in hac ratione eos (oratores), quibus … Ci. ne jemljem v račun, ne vštevam, sicuti fit, cum ter terna ducuntur Gell.
b) rationem alicuius rei ducere kaj v poštev vzeti (jemati), upoštevati kaj, ozirati se, gledati na kaj: facultatis ad agendum ducta ratio est Ci., qui dicerent, … officii rationem in omni vita, non commodi esse ducendam Ci., d. rationem salutis meae Ci. ep., d. suam quoque rationem Ci. tudi svojo korist upoštevati, duxi meam rationem Ci. ep.

Opomba: Star. imp. duce: Pl.; inf. pr. pass. ducier: Ter. Sinkop. pf. duxti (= duxisti): Varr., Cat., Pr.; inf. pf. act. duxe (= duxisse): Varr.

ductim, adv. (dūcere) vlekoč, vlekoma: Col.; occ. dobro vlekoč (pri pitju): invergere in me liquores tuos, sine, ductim Pl. na dušek.

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

Duīlius, starejše Duēl(l)ius 3 Duilij(ev), Duelij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je C. Duilius Gaj Duilij, ki je kot konzul l. 260 priboril prvo rimsko zmago na morju nad kartažanskim ladjevjem pri Milah: Ci., L., Plin., Sil., Fl., Aur.

duim, duis, duit, gl. opombo pri dō.

duitor (dāre), gl. opombo pri dō.

dupe [düp] adjectif prevaran, opeharjen; féminin prevaranec, opeharjenec

être la dupe de quelqu'un biti prevaran, opeharjen od koga; nasesti komu, iti komu na led
être la dupe de quelque chose ne priti na svoj račun pri kaki stvari
être sa (propre) dupe, la dupe de soi-même delati si iluzije, sam sebe varati
je ne suis pas dupe ne nasedam, ne grem na led
il me ment, mais je ne suis pas dupe laže mi, a jaz to (dobro) vem
prendre pour dupe za nos voditi, (pre)varati, za norca imeti
c'est un jeu de dupes pri tej kupčiji, pogodbi so nas opeharili

duplōma, gl. opombo pri diplōma.

durch² Adverb (vorbei) mimo; (fertig) skozi, gotov; durch und durch vseskozi; durch und durch gehen Schrei: iti do kosti; unten durch sein: er ist bei mir unten durch pri meni je opravil

durchschlagen^*1

1. mit einer Axt in Stücke: razsekati, ein Loch in etwas: prebiti, prebijati (sich se), luknjati; durch ein Sieb: pretlačiti; ein Schnittmuster: prenesti, prekopirati, naudariti

2. intransitiv prodreti, prodirati, Sicherung: pregoreti, (wirken) učinkovati, Zeiger bei Instrumenten: prenihati; durchschlagen sich auf etwas figurativ priti do izraza v/pri, prenašati se na; sich durchschlagen durchs Leben prebijati se, preživljati se; sich kümmerlich durchschlagen životariti

durchsein^*, durch sein*

1. biti mimo, der Zug ist schon durch vlak je že odpeljal mimo, es ist 6 Uhr durch 6 je minilo

2. imeti (najhujše) za seboj

3. Speisen beim Kochen: biti gotov, Käse: biti zrel; unten durch sein bei X : er ist bei mir unten durch pri meni je oplel

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša ž, tož. dûšu, mn. dûše dúšā
1. duša: ispustiti -u umreti; rajska duša
2. duša, plemenit človek: dobra, plemenita duša
3. duša, človek: ima nas oko dvadeset i dva miliona duša u Jugoslaviji
4. duša, osrednja osebnost: Tueović je bio -radničkog pokreta
5. duša, draga oseba: ustaj, dušo, svanulo je
6. duša: duša topovske, puščane cijevi
7. tako mi -e! pri moji duši!; boriti se s -om bojevati smrtni boj; jedva dahnuti -om komaj priti do sape; oglobiti koga do gole -e obrati koga do kosti