Franja

āssula -ae, f (prim. āsser) treska, troha, iver, škulja, šibra: Pl., Vitr., P. F.; pl. assulae met. = z deskami opažena hiša: Furius Bibaculus ap. Suet. — Soobl. āstula -ae, f: Plin. Val., piceae ali taedae astula Plin. smolnata treska, borovka; pl. astulae Ap. odkrhnjeni kamenčki; tudi hāstula -ae, f: Isid., percussarum (od strele zadetih) arborum hastulae Sen. ph.

assūmptīvus (adsūmptīvus) 3 (as-, adsūmere) ret. = tisti, ki mora v opravičilo sprejeti okoliščine od drugod = ob sebi nepopoln (naspr. absolūtus): M., Isid., pars iuridicialis constitutionis Ci., Corn., causa Q.

assurgō (adsurgō) -ere -surrēxī -surrēctum

1. vzravna(va)ti se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti: vos, quaeso, qui eam (laudationem) adtulistis, adsurgite Ci., adsurgentem ibi regem umbone resupinat L., manibus in adsurgendo se adiuvare L., ads. ex morbo L., T. iz bolniške postelje vstati, ille adsurgere supplicem... iussit Cu.; pesn.: in clipeum ads. V. ob ščitu se vzravnati, iamque adsurgentis dextrā plagamque ferentis Aeneae subiit mucronem V. na udarec vzravnavajočega se, arbore fluctum verberat adsurgens V. (o veslaču); poseb. as-, adsurgere alicui vsta(ja)ti komu na čast, v počastitev: an quisquam in curiam venienti adsurrexit? Ci., ads. alicui sellā (s stola) S. fr., Val. Max.; brezos.: maioribus natu adsurgatur Ci., cum adsurrectum ei non esset L. ko ni nihče njemu na čast vstal, ludos ineunti semper adsurgi, etiam ab senatu, in more est Plin., eisdem praetextatis adhuc assurrectum ab universis in theatro Suet.; brez dat.: neque assurgere neque salutare se dignans Suet.; v pass.: haec ipsa sunt honorabilia, salutari, appeti, decedi, adsurgi Ci. da se... vstane. Od tod pren. = prednost prizna(va)ti, da(ja)ti komu, čemu: vina, Tmolius adsurgit quibus et rex ipse Phanaeus V., tantis honoribus semper assurgo Sen. ph.

2. pren. in pesn. dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, (z)rasti: iacet... terra... septemque adsurgit in ulnas V. s snegom pokrita zemlja (= sneg) se kopiči do sedem lakti visoko, videntur aëra per vacuum ferri atque adsurgere in auras V., fluctibus adsurgens Benacus V. valovito rastoče, colles adsurgunt L., collis... molliter assurgens Col., modicus collis assurgit Plin. iun., quod (iugum montis) cum a mari adsurgat Cu., (Delos) adsurgit Cynthio monte Plin., pars castrorum in collem leniter adsurgens T.; o rastlinah: nartheca Graeci vocant (ferulam) adsurgentem in altitudinem Plin., maior (lygos) in arborem silicis modo adsurgit Plin.; o ozvezdjih = vzhajati: adsurgens Orion V.; podobno: assurgens nox aurea Val. Fl.; o stavbah: non coeptae adsurgunt turres V.; o udih in oteklinah: arteria (aspera) in gutture assurgit Cels. gre ob vratu navzgor, tumores oriuntur, deinde desinunt, deinde rursus assurgunt Cels; o duševnem razpoloženju: adsurgunt irae V. jeza raste, kipi; o osebah (v duševnem pogledu) (pogumno) vzravna(va)ti se, vzdigniti se: animo assurgit Adrastus Stat.; (o pesniku in pesništvu) više vzleteti, vznesti (vznašati) se, razvne(ma)ti se: raro assurgit Hesiodus Q., sublimitate heroici carminis animus assurgat Q., nec comoedia in cothurnos assurgit Q.; tudi vzpe(nja)ti se do kake časti: ass. in triumphum et pontificatum Vell.; z dat.: nunc sera querelis... adsurgis V. se vzdigaš na tožbe = tožiš.

āssus 3 (iz ārēre nam. *āsēre) posušen, suh, na suhem pripravljen = t.j. le z vročino. Od tod

1. kulin. suho (= le v lastnem soku, brez juhe ali omake) pečen, cmarjen: assa bubula Pl. pečena govedina, goveja pečenka, caro Varr., Cels., mergi assi H., res eadem magis alit iurulenta quam assa, magis assa quam frixa Cels.; subst. āssum -ī, n pečenka: ass. vitulinum Ci. telečja, assis miscere elixa H. pečene in kuhane jedi.

2. kopal. assus sol na suho (t.j. na nenamaziljeno kožo) pekoče sonce: pro isto asso sole... a te nitidum solem unctumque repetemus Ci. ep.; humor ass. Varr. le z vročino povzročena, assae sudationes Cels. suhe (potilne) kopeli, balnearia assa Ci. ep. priprave za suhe kopeli.

3. pren. suh, gol: vetula Iuv. ali nutrix Fr. „suha pestunja“ = tista, ki le varuje in vzreja, a ne doji, vox Varr. ap. Non., Asc. petje brez spremljave glasbil, tibiae Serv. piščali brez spremljave petja, lapides Serv. neobdelani; v istem pomenu najbrž tudi assa structura Vitr.

Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.

1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.

2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.

Asta -ae, f (Ἄστα) Asta, mestno ime,

1. rim. naselbina v betski Hispaniji pri Kadisu: L., Auct. b. Hisp., Mel., s priimkom Regia Plin. Od tod adj. Astēnsis -e iz Aste, aščanski: ager L., equites Auct. b. Hisp.

2. ligursko mesto (zdaj Asti v Piemontu): Plin. (pri nekaterih Hasta).

Astacus -ī, f (Ἀστακός) in Astacum -ī, n Astak, mesto v Bitiniji, megarska naselbina; njene preb. je Nikomed I. odvedel v Nikomedijo, mesto, katero je sam ustanovil nasproti Astaka: Mel., Plin., Amm. Od tod adj. Astacēnus 3 astaški: Plin.

Asteriōn -ōnis, m (Ἀστερίων) Asterion,

1. eden od argonavtov: Val. Fl.

2. rečica v Argolidi: Stat.

3. gora v Argolidi: Plin.

Asteris -idis, f (Ἀστερίς) Asterida, otok v Jonskem morju, nedaleč od Itake: Plin.

astilla ženski spol trska, iver

hacer astillas drva sekati
hacer astillas (de) razbiti, raztreščiti, uničiti
sacar astilla izkoristiti, priti do česa
tal palo, tal astilla jabolko ne pade daleč od drevesa

astma samostalnik
(bolezen) ▸ asztmaNekatere genske različice lahko povzročajo astmo le v kombinaciji z izpostavljenostjo določenim okoljskim dejavnikom. ▸ Egyes genetikai variánsok csak bizonyos környezeti tényezőknek való kitettséggel együtt okozhatnak asztmát.
Družinska anamneza je dejavnik tveganja za razvoj astme, saj pri tem sodeluje veliko različnih genov. ▸ A családi kórtörténet az asztma kialakulásának kockázati tényezője, amiben számos különböző gén játszik szerepet.
Prognoza astme je običajno dobra, še posebej pri otrocih z blago obliko bolezni. ▸ Az asztma prognózisa általában jó, különösen a betegség enyhe formájával küzdő gyermekek esetében.
Stopnja obolevnosti z astmo se je od 60. let prejšnjega stoletja do leta 2008 po svetu znatno povečala, v 70. letih pa so bolezen prepoznali kot velik javnozdravstveni problem. ▸ Az asztma előfordulási aránya az 1960-as évektől 2008-ig világszerte jelentősen nőtt, és a betegséget az 1970-es években jelentős közegészségügyi problémaként ismerték el.
Kot otrok je imel tudi astmo. ▸ Gyermekkorában asztmás volt.
Določena zdravila za astmo so v grobem razvrščena v kategorijo hitro delujočih in kategorijo dolgo delujočih. ▸ Egyes asztmagyógyszerek nagyjából gyors hatású és hosszú hatású kategóriákba sorolhatók.
Povezane iztočnice: alergijska astma, nealergijska astma, bronhialna astma

āstō (adstō) -āre, āstitī (nam. adstetī)

1. stati pri (ob) čem, (zraven) stati; abs.: adstante atque audiente Italiā totā Ci., maximā frequentiā... civium adstante Ci., astante... ipso C. vpričo njega, super adstantium manibus in murum attollitur S. fr., arrectis auribus adsto V.; o rečeh: sedes relictae adstant V. stoje; kje? s krajevnim adv.: hic patrem astare aiebas? Ter.; z dat. ali samim abl.: ast. alicui Pl., adst. mediis aedibus, portis, vestibulo V., curru Sil., crepidinibus stagni T., mensae Mart., Suet.; z acc.: te astaret Plin. iun. (tudi: te artaret), ast. illum locum Prisc.; s praep.: ast. ante ostium, ante aedis Pl., ante aras adst. Lucr., adst. ante oculos V., iuxta genitorem adstat virgo V., ast. iuxta praesides deos Sen. tr., cum ad id spectator pugnae adstitisset (eques) L., adst. in conspectu alicuius Ci., ast. apud templa T., pro foribus adst. Suet.; pren.: certa quidem finis vitae mortalibus adstat Lucr. jih čaka.

2. occ.
a) (svetujoč, pomoč dajajoč) na (ob) strani stati (biti) komu, na roko biti (iti) komu: dum asto advocatus quoidam cognato meo Pl., amanti subparasitor, hortor, adsto Pl.
b) kot strežnik stati, streči pri čem: tibi servi multi ad mensam astant Naev. fr.

3. pokonci stati, kvišku moleti, štrleti: vix asto prae formidine Pl., cave, ne cadas, asta Pl., attoniti squamis adstantibus hydri V., (equus) arduus in moenibus adstans V., mihi... supra caput adstitit imber V. je stal = se je nagrmadil hudourni oblak (ta pf. prihaja sicer tudi od glag. adsisto), Phidias... fecit... Minervam Athenis, quae est in Parthenone adstans Plin.; pren.: astante ope barbaricā Enn. ap. Ci. ko je še (neoškodovana) stala... država.

Opomba: Sup. āstātum ali āstitum pri Prisc.; od tod pt. fut. act. āstitūrus: Aemil. Porcina ap. Prisc.

Astramītae -ārum, m (Ἀστραμῖται) Astramiti, ljudstvo v vzhodni Srečni Arabiji; Plin. Od tod adj. Astramīticus 3 astramitski: Plin.

astrarre^*

A) v. tr. (pres. astraggo)

1. abstrahirati, odmisliti, ločiti (v mislih):
astrarre l'universale dal particolare ločiti obče od posebnega

2. knjižno odvrniti, odvračati:
non devi astrarre la mente dal lavoro ne smeš odvračati misli od dela

B) v. intr. ne gledati (na kaj), ne upoštevati:
giudicare astraendo dalle apparenze soditi ne glede na videz

astray [əstréi] povedkovnik pridevnik & prislov
bloden, blodeč, zmoten; blodno, zmotno, na napačni poti

to go astray zgrešiti pot; figurativno motiti se, oddaljiti se od prvotnega predmeta pogovora
to lead astray speljati koga, zapeljati

āstringō (adstringō) -ere -strinxī -strictum

1. togo nategniti (natezati), trdno (z)vezati, privez(ov)ati: adstringite isti, sultis, vehementer manūs Pl., vinculum id est aptissimum, quod ex se atque ex iis, quae adstringit, quam maxime unum efficit Ci., illa sit adstrictis impedienda comis O., anulus adstringens digitos O. prežemajoč, artius atque hederā... adstringitur ilex H. kakor se ovija bršljan okoli gradna, serie vinculorum ita adstrictā, ut... Cu., iugum adstrictum compluribus nodis Cu., balteus... fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., rotam multo sufflamine adstr. Iuv. močno ovirati, abducite hunc intro atque adstringite ad columnam fortiter Pl., quis est hic, qui ad statuam adstrictus est? Ci.

2. zategniti (zatezati), zadrgniti (zadrgovati), stisniti (stiskati): quo magis extendas (vincula), tanto adstringunt artius Pl. toliko bolj, toliko tesneje, adstringit vincula motu O., adstricti crepidis pedes Cu. stisnjene, stlačene v..., astrictos refovet complectibus artus Lucan., quantum adstrictis faucibus poterat clamitans T.; pren.: pectora... adstricta dolore O.

3. krčiti, skrčiti (skrčevati), zapreti (zapirati), (s)trditi: venas (terrae) adstringit hiantes V. stori, da se zapro, ferrum adstrictum longā... morā O., astricta tempora Cels. zgrbančeni sencì, astr. frontem Sen. ph. nagubati čelo, vultum superciliis Q., labra astringere et diducere Q. stiskati; occ.
a) medic. (prim. v nadaljevanju āstrictus): (alvus) tum adstringitur, tum relaxatur Ci., alvum astringere Cels., quae gustu adstringit Plin. kar veže usta = je trpkega okusa, linguam adstringere leniter nec mordere Plin. le malo trpek okus imeti, a ne peči, adstringi a marino morsu Plin. (z)gostiti se.
b) o mrazu (prim. v nadaljevanju āstrictus) storiti, da kaj skrepeni ali zmrzne, (o)krepeniti: nivibus quoque molle rotatis adstringi... corpus O., quamquam imbrem vis frigoris concreto gelu adstrinxerat Cu., vis frigoris ita adstringebat (corpora), ut rursus ad surgendum coniti non possent Cu., stat iners Scythicas astringens Bosporos undas Lucan.; tudi = ohladiti (ohlajati): lacūs, quibus remissum corpus astringes Mart., puteus, ex quo possis rursus astringi Plin. iun. ohladiti se.
c) (dobro) zaklejiti (zaklejati), z(a)lepiti (zalepljati): cortex adstrictus pice H. zasmoljena, opus bitumine adstringitur Cu.
č) (barvo) manj živo storiti (delati), medliti: ita permixtis viribus alterum altero excitatur aut adstringitur Plin.

4. pren.
a) togo nategniti (natezati), nape(nja)ti, brzdati: pater nimis indulgens quidquid ego adstrinxi relaxat Ci. ep. popušča vajeti, ki sem jih jaz napel, puta enim avaritiam relaxatam, puta astrictam esse luxuriam Sen. ph.
b) (duševno, nravstveno ali politično) (z)vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati), nerazvezno storiti kaj: illis studio suorum adstrictis S. ko so bili prevzeti od sočutja do svojcev, res exsequi..., quae Iugurthae... maioribus adstricto superaverant S., Nicomachum religione quoque deûm adstrictum... properasse Cu., te mihi compositis... a me adstrinxit verbis ingeniosus Amor O., adstr. aliquem suis condicionibus, disciplinam legibus, fidem iure iurando Ci., aliquem legibus Ci. ep., adstringi lege et quaestione ali sacris Ci., nulla astrictus necessitate Ci., religione devinctus atque astrictus, lingua adstricta mercede Ci., astricti continentiā mores Val. Max., mores disciplinae severitate astringere Q., se scelere adstringere ali scelere adstringi Ci. okriviti se zločina, tako tudi: sese furti adstringere Pl.; ob čem? k čemu? na (v) kaj? meque adstringam verbis in sacra iura tuis O., astr. se ad certa verba, se ad servitutem iuris Q., quidquid autem ubique militum esset, ad certam stipendiorum... formulam adstrinxit Suet., astringi ad temperantiam Plin. iun., lex..., quae ad omnem astringit humanitatem Ambr.; za kaj? ius iurandum, quo se cuncti pro salute unius astrinxerant Suet.
c) omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati): inops regio, quae parsimoniā astringeret milites L. tako, da je držala vojake v mejah skromnosti, da jih je držala na tesnem; (o govoru, dokazovanju idr.) skrčiti (skrčevati), povze(ma)ti: breviter argumenta Ci., hoc artius adstringi ratio non potest Ci., astr. luxuriantia stilo Q., rem tam late fusam tam breviter Q. — Od tod adj. pt. pf. āstrictus (adstrictus) 3, adv. -ē

1. nategnjen, zategnjen, trdno (z)vezan, strumen, tog, tesen, ozek: non adstricto socco H. v mahedravem (ohlapnem) nizkem čevlju (pren. o nemarnem načinu pisanja), liminis adstricti sollicitare fidem Q. trdno zaklenjene, imponendum malagma... astrictiusque alligandum Cels., astrictum corpus ali astricta alvus Cels. zaprtost, zapeka, melior est... in iuvene fusior, in sene astrictior (alvus) Cels., corpora astricta et lacertis expressa Q. strumna, illa astricta equi Q. ozki lakotnici, polygala... gustu adstricto Plin. trpkega okusa, coit astrictis... Hister aquis O. ker mu vodovje (od mraza) skrepeni, zmrzne; enalaga: adstricto terra perusta gelu O. od hudega mraza, adstrictus cruor Lucan. strjena.

2. pren.
a) na tesnem živeč, skromen, varčen, skop: Platonis verbis astricta, sensu praevalens sententia Val. Max., astr. pater Pr., adstricti sunt in continendo patrimonio, ... profusissimi (pravi zapravljivci) in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph., adstricti moris auctor Vespasianus T., adstricta parsimonia Iust.
b) (ritmično) vezan: nec tamen haec ita sunt arta et adstricta, ut ea, cum velimus, laxare nequeamus Ci., ut eam (sententiam) numero quodam complectar et adstricto et soluto Ci., est enim finitimus oratori poëta, numeris adstrictior paulo, verborum autem licentiā liberior Ci., cum (poëta) versu sit adstrictior Ci., orationem non adstricte, sed remissius numerosam esse oportere Ci.
c) jedrnat, kratek: dialectica quasi contracta et adstricta eloquentia putanda est Ci., adstricta verborum comprehensio Ci., astrictior circuitus eloquendi Q., ille concludit astrictius, hic latius Q., astrictius (naspr. effusius) dicere Sen. ph., Plin. iun., astrictius scribere Plin. iun.

astrion -iī, n (iz ἀστήρ) astrij, indijski dragulj, ki se od znotraj sveti kakor zvezda s ščipnim sijajem, ali safir zvezdnik belkaste vrste ali po drugih naš adular: Plin., Isid.

astronomski pridevnik
1. (o opazovanju zvezd) ▸ csillagászati, asztronómiaiDanes tudi vemo, da so različni astronomski dogodki že od nekdaj napovedovali spremembe na Zemlji. ▸ Ma már azt is tudjuk, hogy a különböző csillagászati események mindig is előre jelezték a Földön bekövetkező változásokat.
Daljnogled je uporabljal tudi Galileo Galilei pri svojih astronomskih opazovanjih. ▸ Galileo Galilei is távcsövet használt csillagászati megfigyeléseihez.
Schmidtova kamera, znana tudi kot Schmidtov teleskop, je katadioptrični astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z zmanjšano aberacijo. ▸ A Schmidt-kamera, más néven Schmidt-teleszkóp egy katadioptriás csillagászati távcső, amely széles látómezőt biztosít csökkentett aberrációval.
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije. ▸ A Catherine Wolfe Bruce Aranyérem a Csendes-óceáni Csillagászati Társaság által évente odaítélt tudományos díj a csillagászatban elért kiemelkedő életműért.
Povezane iztočnice: astronomska enota, astronomski koledar, astronomska jesen, astronomska pomlad, astronomska zima, astronomsko poletje, astronomska navigacija

2. (zelo visok) ▸ csillagászatiPredvsem slovenski izdelki so dosegali astronomsko nizke cene. ▸ Különösen a szlovén termékek árai voltak rendkívül alacsonyak.
Tu raste najboljši tobak na Kubi, znamenite cigare dosegajo astronomske cene. ▸ Itt terem Kuba legjobb dohánya, a híres szivarok csillagászati árakat érnek el.
Za različne stave je bilo v letu dni vplačanih astronomskih 500 milijard dolarjev. ▸ A különböző fogadásokra egy éven belül csillagászati 500 milliárd dollárt fizettek be.
Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. ▸ Egyre több bérbeadó ad ki lakásokat turistáknak, és a hosszú távú bérleti díjak csillagászati összegeket tesznek ki.
Sopomenke: oderuški

astrum -ī, n (gr. ἄστρον)

1. ozvezdje, zvezda: Pr., Mart., Lact., cognitio, cursus astrorum Ci., veris initium non ab aliquo astro notabant Ci. od vzhoda kakega ozvezdja, fugat astra Phoebus H., aliquem astris inferre O. ali aliquem in astris ponere Hyg. med zvezde postaviti; met. pl. astra = sonce: astra Thyestae abstulit (tudi inpulit) Lucan.; stanje (položaj) zvezd ob rojstvu: astrum natale H., utrumque nostrūm... consentit astrum H.

2. pesn. višina, nebo (večinoma hiperbolično): turrim... sub astra eductam tectis... convellimus V., rorantia vidimus astra V., mons ibi verticibus petit arduus astra duobus O.; pren.: tollere in astra Ci. ali ad astra Ci. ep., V. ali ad astra ferre V. ali educere in astra H. v zvezde kovati = silno poveličevati, slaviti, se efferre ad astra Sil., sic itur ad astra V. tako se doseže nesmrtnost, ex astris decidere Ci. ep. „z neba pasti“ = slavo izgubiti.

Astur² -uris in Astyr -yris asturski = ki se tiče asturskega naroda ali asturske dežele (v tarakonski Hispaniji), iz Asturije: exercitus Sil., equus Mart. (= Asturcō); pogosteje subst. Astur -uris in Astyr -yris, m (večinoma kolekt.) Asturec, preb. Asturije: Mart., Cl., inpiger Astur Lucan., avarus, belliger Astur Sil.; pl. Asturēs -um, m (Ἄστυρες) Asturci: Mel., Fl., M., Asturum regio Plin. — Od tod

1. subst.
a) Asturia -ae, f Asturija, dežela v tarakonski Hispaniji (današnji Asturija, Leon in Valladolid de Duero): Plin.
b) Asturcō -ōnis, m asturski konj, ki se odlikuje po lepem gibanju nog, asturski prusec, potem sploh prusec enakih lastnosti: Corn., Sen. ph., Plin. idr., Ast. Macedonicus Petr.

2. adj. Asturicus 3 asturski: gens Plin., Sil.; od tod subst. Asturica -ae, f Asturika, glav. mesto Asturije (zdaj Astorga): Plin.; Asturicus -ī, m Asturski, kot priimek: Iuv.